Zakaj imajo tudi vitki ljudje povišan holesterol? Tako boste vedeli, ali ste med njimi

Raziskave s področja genetike in presnove maščob kažejo, da so ravni holesterola v krvi povezane tudi z genetiko, ne le s prehrano, telesno težo ali telesno dejavnostjo.

Večino holesterola v telesu namreč proizvaja jetra, hitrost in obseg te proizvodnje pa nadzorujejo geni. Zato se lahko zgodi, da imajo nekateri ljudje, kljub uravnoteženi prehrani in redni telesni aktivnosti, povišan LDL-holesterol. To je tisti »slabi« holesterol, ki se nalaga na stenah arterij in jih sčasoma oži.

Je povišan holesterol vedno deden?

Čeprav ima genetika pomembno vlogo, večina primerov povišanega holesterola ni dednih. Pri večini ljudi vrednosti narastejo zaradi življenjskega sloga: prehrane, bogate z nasičenimi in transmaščobami, pomanjkanja gibanja, prekomerne telesne teže in stresa.

Na povišanje holesterola lahko vplivajo tudi nekatere bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipotiroza, kronične ledvične bolezni in zamaščena jetra, pa tudi določena zdravila.

Dedna oblika, znana kot družinska hiperholesterolemija (FH), predstavlja manj kot 5 odstotkov vseh primerov. Je pa nevarnejša, saj se pojavi zgodaj in se pogosto ne spremeni niti s spremembo življenjskega sloga.

Zdravniki vse pogosteje ugotavljajo, da imajo vitki in na videz povsem zdravi ljudje v krvnih žilah že izrazite obloge, podobne tistim pri bistveno starejših osebah. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da vitka linija ni zanesljivo merilo notranjega zdravja.

Kateri geni vam lahko povzročajo težave?

Najpogostejši genetski vzrok je prav družinska hiperholesterolemija (FH), dedno stanje, ki prizadene približno eno osebo na 200 - 250 ljudi. Gre za mutacije genov, najpogosteje LDLR, APOB ali PCSK9, zaradi katerih telo ne zmore učinkovito odstranjevati presežka LDL-holesterola iz krvi.

V takih primerih lahko vrednosti LDL-holesterola presežejo 4,9 mmol/L, pri tem pa oseba pogosto nima nobenih vidnih ali občutnih simptomov.

Če FH ni zdravljena, močno poveča tveganje za zgodnji srčni infarkt ali možgansko kap, pogosto že v štiridesetih letih. Raziskave klinike Mayo kažejo, da imajo ljudje z nezdravljenim dednim povišanim holesterolom tudi do 20-krat večje tveganje za srčno-žilne bolezni v mlajšem življenjskem obdobju.

Ne čakajte na simptome

Najpreprostejši način, da preverite tveganje, je krvna preiskava. Opraviti je treba lipidni profil, ki vključuje skupni holesterol, HDL, LDL in trigliceride. Če so vrednosti LDL-holesterola povišane, telesna teža in življenjski slog pa urejeni, lahko zdravnik posumi na dedno obliko in priporoči pregled tudi drugim družinskim članom ali po potrebi genetsko testiranje.

Zdravniki zato poudarjajo, da ne čakajte na simptome. Krvne preiskave je smiselno opraviti vsaj enkrat na leto. Holesterol ne boli, vendar tiho in vztrajno poškoduje krvne žile in srce, ne glede na to, kako vitki ste.

Vir: zdravlje.kurir.rs