Okoli alergije oziroma občutljivosti na določeno hrano je nastala prava zmeda. Preverite, kaj je alergija na hrano in kaj ne? In česa ne smete nikoli početi.
V resnici kar polovica izmed tistih, ki mislijo, da so alergični na določen tip hrane, pravzaprav ni, so pred kratkim poročali pri Reutersu.
Kaj je torej alergija na hrano in kaj ne?
Morda si mislite, da to ni nič posebnega in da lahko ljudje preprosto sami ugotovijo, kaj jim povzroča težave. NAROBE! Tega ne smete nikoli početi. Tudi vsak strokovnjak, h kateremu boste pristopili, vam bo v hipu razložil, zakaj ni tako enostavno. Potrebni so testi, nato sledi diagnoza.
TOREJ: diagnoze nikoli ne postavljajte sami.
Alergija (ki ni občutljivost na hrano!) je zelo resna težava, ki lahko ogrozi posameznikovo življenje, hitro lahko poskrbi za izlet na urgenco. A tudi občutljivost na hrano ni nekaj, kar bi lahko kar odmislili.
Pomembno je, da se poučite o razlikah in da se o vsem pogovorite tudi z zdravnikom.
Alergija na hrano ne pomeni tudi občutljivosti
Alergija je ...
Alergija na hrano je odziv imunskega sistema (na gluten, mlečne izdelke, arašide ali kaj drugega). Ko zaužijete hrano, na katero ste alergični, vaše telo ustvari protitelesa, da se lahko zaščiti pred snovmi, ki jih prepozna kot nevarne.
Pokaže se lahko na različne načine:
- Nekatere ljudi preplavijo izpuščaji,
- drugim otečejo ustnice,
- v hudih primerih lahko vodi celo v odpoved srca.
Za kakršenkoli način gre, pa se zgodi hitro.
Občutljivost na hrano je ...
Občutljivost na hrano pa je ponavadi prebavni odziv (v povezavi s tem se uporablja tudi izraz intoleranca). Simptomi so neprijetni, niso pa navadno tako hudi kot pri alergijski reakciji.
Razlogi za občutljivost na hrano so različni:
- Morda telo ne proizvaja laktaze, prebavnega encima, ki razgrajuje laktozo (laktozna inoleranca),
- določene vrste druge hrane pa povzročajo vnetje v črevesju, ker pronicajo skozi sluznico, kar lahko vodi v bolezenska stanja, kot sta sindrom razdraženega želodca ali pa Crohnova bolezen.
Obstajajo izjeme: denimo posamezniki z astmo, ki so alergični na sulfite, lahko po zaužitju hrane s sulfiti in vdihovanju žveplovega dioksida, ki ga oddajata hrana ali pijača, doživijo astmatični napad.
Kaj pa celiakija?
Lindsey Janeiro, ustanoviteljica podjetja Nutrition to Fit, opozarja, da je celiakija sicer podobna pravim alergijam na hrano, ker je tudi pri njej udeležen imunski sistem, a je hkrati edinstvena, ker imunski sistem že po povsem majhni količini glutena poškoduje resice tankega črevesja
To lahko vodi v pester nabor simptomov, kot so npr.
- driska,
- zgaga,
- izpuščaji,
- utrujenost in
- podhranjenost.
Poleg tega se (v nasprotju z alergijsko reakcijo) pri občutljivosti simptomi pojavijo takoj, lahko pa tudi naslednji dan, zato krivca težko odkrijemo.
Preberite: 4 pomembne informacije o celiakiji, ki jih morate vedeti
In preverite: Tako preprosto doma naredite slastne rastlinske napitke
Obvezno testiranje!
Če želite ugotoviti, ali vas pesti katera izmed zgornjih nadlog, diagnoze torej nikar ne postavljajte sami. Pogovoriti se morate z zdravnikom in opraviti testiranja.
Če testi pokažejo določeno alergijo, se lahko posvetujete z dietetikom oz. nutricistom, ki vam bo pomagal izoblikovati načrt za kar najboljše življenje, ki pa bo tudi varno.
Če bodo testi negativni, po vsej verjetnosti trpite za preobčutljivostjo. V tem primeru morate odkriti pravega krivca. Običajno boste začeli z izločevalno dieto ter v jedilnik postopoma spet uvajali določene skupine živil, da bi ugotovili vzrok želodčnih in črevesnih težav. Tudi to storite pod nadzorom registriranega dietetika oziroma nutricionista! Med drugim vam bo pomagal izračunati vašo stopnjo tolerance, da se vam ne bo treba po nepotrebnem odrekati določeni hrani, ker lahko to ogrozi uravnoteženost vaše prehrane.
Za konec:
Kot pri vsem v življenju, je tudi pri hrani ključno znanje. Ko boste zadevo ustrezno raziskali in pridobili pravo diagnozo, se lahko začnete aktivno izogibati vsemu, kar vam škodi in to zamenjate s prav tako slastnimi sestavinami.
Preberite še:
- Seznam skritih virov glutena
- Kako pogosto bi morali umivati, čistiti in prati rjuhe, modrčke, lase ...?
Foto: Unsplash, Profimedia
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?