Kaj se skriva za oznakami 'Naravno', 'Brez sladkorja', 'Brez glutena' in 'Brez maščob'

Kaj se skriva za oznakami 'Naravno', 'Brez sladkorja', 'Brez glutena' in 'Brez maščob' (foto: Profimedia) Profimedia
9. 12. 2019

Hrana z oznako 'naravno', 'brez sladkorja', 'brez maščob' ali 'brez glutena' ni nujno zdrava.  V nekaterih primerih je prav nasprotno, odkrivajo znanstveniki. Preberite, kje so skrite pasti in prevzemite nadzor nad svojim prehranjevalnim režimom!

'Brez sladkorja'

Mnogi produkti brez sladkorja ne vsebujejo saharoze (namizni sladkor), ampak so jim dodani različna umetna sladila, ki so zdravju še bolj škodljiva. Med najbolj pogostimi so:

  • Saharin
  • Aspartam
  • Suklaroza

Hrano s temi sladili oglašujejo kot nizkokalorično, v resnici pa sama energija ne igra velike vloge – mnogo bolj pomembno je, kako te sladkorje sprejema vaše telo in kako dolgo jih prebavni sistem procesira.

Mnogo produktov, ki imajo oznako 'brez sladkorja', vsebuje kemično spremenjene sladkorje. Še posebej popularen je maltodextrin, ki ga pridobivajo iz koruze. V laboratoriju ga z encimi predelajo do te mere, da je lažje prebavljiv, ravno tu pa se nahaja problem: prebavimo ga tako hitro kot navaden bel sladkor, kar pomeni, da nam po zaužitju nivo sladkorja v krvi zelo hitro naraste.

Past produktov brez sladkorja je tudi v dodajanju alkoholnega sladkorja, na primer alkohol sladkornega trsa. Ta povzroči, tako kot bel sladkor ali maltodextrin, da hitro po zaužitju zahrepenimo po še večji količini sladkorjev.

Ob vsem tem nas tovrstni produkti navadijo na izrazito sladek okus, kar pomeni, da nam običajna mera sladkosti ne zadošča več in posegamo po vedno bolj sladkih (in vedno manj zdravih) prigrizkih. To nas hitro pripelje do prekomerne telesne teže.

Preverite, kaj se dogaja z vašim telesom, ko zaužijete preveč sladkorja

'Brez maščob'

Če ne jeste maščobe, se ne morete zrediti, kajne? Narobe!

Hrana, ki se ponaša z oznako 'brez maščob' je nevarna, saj ob odvzemu maščobe produktu dodajo ogljikove hidrate – največkrat predelane sladkorje, ki so veliko bolj redilni od maščobe same.

O tem se lahko prepričate že na embalaži nedolžnega jogurta brez maščob: presenetilo vas bo, da vsebuje veliko več sladkorja kot tisti, ki mu maščoba ni bila odvzeta. En takšen jogurt vsebuje več sladkorja kot kepica sladoleda!

Raziskava na Univerzi Harvard iz leta 2015 je pokazala, da se diete, ki temeljijo na izdelkih brez maščobe, niso izkazale za nič bolj uspešne, kot tiste, ki maščobo dovoljujejo.

Tudi drugi izdelki 'z manj maščobe' niso tako krasni kot se zdijo.

Na arašidovem maslu, ki bi moralo biti pravzaprav sestavljeno le iz arašidov, pogosto najdemo napis 'z manj maščobe', vsebnost arašidov pa je sledeča: ubornih 60%! Se sprašujete, kaj ponazarja preostalih 40%? Koruzni sirup, beljakovine graha in škodljiva procesirana olja.

Maščoba, ki jo imajo v sebi arašidi, je v resnici zdrava. Primerjamo jo lahko s tisto, ki jo najdemo v avokadu, chia semenih ih orehih. Ampak ker trgovci vedo, da se ljudje bojimo besede maščoba, to izkoriščajo na račun našega zdravja in tudi denarnice.

Hrana, ki ji je odvzeta maščoba, je prazna in nas ne poteši. Po njej potrebujemo še več sladkorja in še večjo porcijo nečesa nezdravega.

Ustvari se začaran krog, ki lahko resno ogrozi naše zdravje.

'Brez glutena'

V zadnjih nekaj letih smo vsi postali čudežno alergični na gluten. Večina še zdaleč nima celiakije, mnogo pa je takšnih, ki so zaužitju žit, ki vsebujejo gluten, čutijo nekolikšno napihnjenost v trebuhu.

Trgovci so hitro prepozali tržno nišo in začeli lepiti trapaste oznake 'brez glutena' tudi na produkte, ki ga – po logiki – ne morejo vsebovati, na primer na mleko in druge mlečne izdelke ter sokove. 

Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije za celiakijo boleha le 1 odstotek ljudi. Podobno stanje je v Sloveniji. Od 7 do 8 % Američanov je občutljivih na gluten, kar 30 % ljudi pa se mu izogiba, ker so slišali, da škoduje zdravju.

Problem se pojavi, ker:

  • hrana brez glutena še ni avtomatično zdrava. Kdor iz prehrane izloči žita, ki vsebujejo gluten, bo morda izgubil nekaj kilogramov, ampak v resnici bo izgubljal težo predvsem zato, ker se bo izogibal procesirani hrani na splošno (testeninam, krekerjem, kruhu, pici, piškotom);
  • so mnogi brezglutenski izdelki polni sladkorja. Kar preverite embalažo navadnih in brezglutenskih piškotov – razlike ni; razen v uporabi vrste žit;
  • lahko živila brez glutena vsebujejo veliko dodatkov, ki so zdravju škodljivi. Predelani sladkorji in konzervansi vprašljivih virov so skorajda stalnica.

Sestavine, ki se jim je bolje izogibati:

  • Škrob iz tapioke, na primer, spada med ogljikove hidrate, ki nimajo skoraj nič vlaknin, 'dobrih maščob', vitaminov in mineralov. Prazna energija, ki vas nasiti le za kratek čas in dvigne raven krvnega sladkorja še hitreje kot predelani sladkorji.
  • Koruza in soja sta pogosto uporabljeni v brezglutenskih izdelkih, kot so kruh, testenine in druga peciva. Večina soje in koruze je dandanes žal gensko spremenjene.
  • Ker številni brezglutenski izdelki sami po sebi niso tako okusni (vsaka žitarica ima svojevrsten okus) kot 'običajni', jim dodajajo sladkor. Najbolj pogosto boste med sestavinami našli: koruzni sirup, maltodextrin in dextrin.
  • Ksantan gumi (Xanthan gum) se dodaja predvsem pečenim brezglutenskim produktom zavoljo boljše teksture in mehkobe. V Ameriki ga izdelujejo iz gensko spremenjene soje! Mnogo ljudi je nanj tudi alergičnih.

Če bi se radi izognili glutenu, pozabite na vnaprej pripravljene nadomestke za kruh, testenine in prigrizke. Raje posezite po hrani, ki je avtomatično oziroma že po naravi brez glutena: raznorazne žitarice, kot na primer divji riž, kvinoja, proso, amarant, pa stročnice, semena, oreščki, sadje in zelenjava.

Namig: namesto brezglutenskega testa za pico, pripravite podlago iz cvetače, kozjega sira in jajc. Na drobno sesekljana cvetača je uporabna tudi namesto belega riža.

'Naravno'

Pogosto na izdelkih vidimo napis, da so iz naravnih sestavin, oziroma, da vsebujejo 'le naravne dodatke'.

PRVIČ: močni ojačevalci okusa ne morejo biti naravni.

IN DRUGIČ: FDA (Ameriška agencija za hrano in zdravila) ne zahteva, da se te 'dodatke' specificira, tako da lahkoproizvajalci iz ZDA v hrano zamesijo marsikaj in to za nas ostane večna skrivnost.

'Naravni okus jabolka' ne pomeni, da je v produkt vmešan naravni ekstrakt jabolčnega soka ali kaše, pač pa, da so zavoljo okusa dodani raznorazni konzervansi in barvila. Tovrstni ojačevalci okusa lahko vsebujejo okrog 100 različnih kemikalij, ki so vse po vrsti izredno škodljive, a jih pri popisu sestavin ni treba navajati.

Ko naslednjič posežete po pijači 'z naravnim okusom', se zavedajte, da obstaja verjetnost, da pijete glutamat, ki se obnaša podobno kot excitotoxin, ki lahko resno ogroža vaše zdravje. Preide v krvi obtok in prizadene celice živčnega sistema. Obenem pripomore k temu, da se z določenim okusom zasvojimo, kar pripomore k tveganju za nastanek debelosti.

Pazite se tudi različnih slaščic, ki so izredno živih barv. Tudi sadni jogurti so marsikdaj povsem brez sadnega deleža. Sladkor in barvilo za živila so vsekakor cenejši od pravih - naravnih jagod. Nevaren je tudi vanilijev okus ali vanilijeva aroma. Kot veste, je pravi vanilijev ekstrakt zelo drag.

Ne nasedajte torej oznakam in napisom na embalaži, pač pa vselej pozorno preverite seznam vseh sestavin.

V kolikor so prelepljene s slovenskim prevodom, ki deluje pomanjkljivo oziroma je dosti krajše od originalnega spiska, ki ga lahko bežno zaznate zadaj, boste hitro vedeli, koliko je ura …

Preberite še: Je za vašo prekomerno težo krivo hormonsko neravnovesje? 

In 9 odličnih živil, ki lahko pomagajo pri hormonskem neravnovesju

Ali pa:

Pripravila: vh

Vir: What Doctors Don't Tell You

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri