Na to vprašanje so tik pred začetkom simpozija Zdrav življenjski slog med mitom in resničnostjo odgovarjali prepoznavni strokovnjaki iz Slovenije in tujine.
Dnevno smo izpostavljeni številnim dejavnikom, ki negativno vplivajo na naše zdravje, kot so preobremenjenost, stres, nezadostno gibanje, slabe prehranjevalne navade ... Vse to se odraža na porastu novodobnih civilizacijskih bolezni in tegob, kot so diabetes, prekomerna telesna teža, izgorelost ter druga stanja, ki so posledica ponavljajočih se fizičnih in psihičnih obremenitev telesa.
Ključ do zdravja v vseh življenjskih obdobjih je zdrav življenjski slog. Prof. Vojko Strojnik poudarja, da ne glede na to, kdaj začnemo spreminjati življenjski slog, se bo to dobro obrestovalo in pokazalo na različnih področjih (večja aktivnost, izboljšanje vzdržljivosti, povečanje mišične mase). "Vse ključne parametre se da izboljšati in to posledično pripelje do bolj aktivnega življenja in lažjega premagovanja vsakodnevnih obremenitev."
Pomoč pametne aplikacije 24alife
V prihodnosti bo zdravje posameznikov v veliki meri odvisno od lastnega truda, vložkov in osveščenosti, naloge zdravnikov pa se dopolnjujejo z vlogo strokovnega svetovalca. Pomembno vlogo informacijsko-senzorne podpore pa bo v prihodnosti zagotovo imela tudi novodobna tehnologija.
Ena takšnih je tudi slovenska rešitev 24alife (nekdanja @life), ki jo v Razvojnem centru IKTS Žalec razvijajo v sodelovanju z ameriško Mayo kliniko in s pomočjo katere je med drugim mogoče meriti in spremljati zdravstvena tveganja in psiho-fizične obremenitve.
"Aplikacija 24alife se v tem trenutku lahko pohvali z novim, uporabniku bolj prijaznim dizajnom, s štirimi novimi programi, ki temeljijo na medicini, športu, psihologiji in prehrani," pove direktor RC IKTS Žalec Janez Uplaznik in doda, da ugotavljajo, da največ (čez 50 odstotkov uporabnikov) uporablja psihološki program.
Velika delovna obremenitev zdravnikov
Ob pomenu preventive simpozij veliko pozornosti namenja tudi vplivu vsakodnevnega stresa in pomanjkanja motivacije na psiho-fizično stanje posameznika. Z namenom poglobljenega raziskovanja na tem področju so na Mayo kliniki nedavno zaključili prvo znanstveno študijo ugotavljanja preobremenjenosti zdravnikov na delovnem mestu. Prav zdravniki so namreč dnevno podvrženi velikim delovnim obremenitvam in stresnim situacijam.
Gre za raziskavo, ki je bila pilotsko izvedena med mladimi zdravniki - stažisti anestezije, ki na Mayo kliniko prihajajo na prvo stažiranje ter v prvi stik s pacienti in so podvrženi velikemu stresu. Namen omenjene raziskave je bil pridobiti objektivne podatke o posledicah (pre)obremenjenosti zdravnikov na nekaterih izpostavljenih delovnih mestih. Pri omenjeni raziskavi v ZDA so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, ki so vključeni v izvajanje podobne raziskave, ki se trenutno izvaja tudi med slovenskimi zdravniki.
Prof. dr. Alojz Ihan, ki je skupaj z dr. Marijo Petek Šter nosilec študije v Ljubljani, je ob tem povedal: "Prvi podatki kažejo, da skupno število ur dela ne napoveduje stresa in napak, pač pa število dni s prekomernim delovnim časom."
Preventiva! - manjši strošek za državo in delodajalce
Mayo klinika je obenem nedavno odprla nov center za zdravstveno preventivo (Mayo Executive Health Program), ki pomeni povečanje poudarka iz zdravljenja bolezni v preventivo le-teh.
"Preventiva in ohranjanje zdravega življenjskega sloga pomeni manjši strošek za državo in delodajalce, posamezniku, ki ohranja zdrav življenjski slog, pa to prinese večjo produktivnost in osebno zadovoljstvo," pove John Eisenach iz klinike Mayo.