V poplavi predelane, konzervirane, devitaminizirane in procesirane hrane, ki se danes šibi na policah supermarketov, marsikomu beseda živa hrana ne pove prav veliko. A če bi vas vprašali, kaj vam največ pomeni, bi v veliki večini odgovorili ŽIVLJENJE, ne?
Druga beseda bi najverjetneje bila ZDRAVJE, to pa je vedno povezano s kakovostjo našega bivanja, našega življenja. Zato bi si seveda vsi želeli biti zdravi, veseli, radostni, igrivi, polni življenja. A kako to doseči, je vprašanje, ki si ga zastavljamo že stoletja in se ni spremenilo vse do danes. Vsekakor je eden od odgovorov za dobro počutje uživanje nepredelane, organske hrane v svojem naravnem, surovem, ŽIVEM stanju.
Le življenje poraja življenje. Rastline anorgansko "mrtvo" vodo, ki jo črpajo iz zemlje, s pomočjo sončnih žarkov v procesu, ki ga poznamo kot fotosinteza, spremenijo v organsko – ŽIVO vodo. Tudi naše telo je sestavljeno iz cca 70 % vode. In ker smo mi organska, živa bitja, je precej logičen zaključek, da za optimalno funkcioniranje potrebujemo organsko hrano oz. živo vodo, kajti naš organizem vsako obliko hrane v fazi prebave in presnove spremeni v tekočino. Organsko, živo tekočino.
Ne glede na kakovost hrane, ki jo vnašamo v telo, pa ima to čudežen mehanizem, ki si drzne delovati kar brez naše volje in veselo (ali pa malo manj veselo) prebavlja, razgrajuje, presnavlja in distribuira hrano v telesu tja, kjer je to najbolj potrebno. Prav vsaka naša celica je po nekem fantastičnem magnetizmu preskrbljena z natanko tistim, kar potrebuje ... Hm … ali res?
Danes povprečen človek izbira hrano, ki ima prijeten okus in nam da blaženo-utrujeni občutek po npr. kosilu. Ne razmišlja o hrani kot o gradbenem materialu za telo in dušo. Prav zaradi nevednosti pa se pozneje pojavijo težave, bolečine, različne bolezni. Kot primer si lahko predstavljate, da imate avtomobil z dizelskim gorivom, po pomoti pa natankate benzin super 98. Kaj se zgodi? Veselica, a ne? Avtomobil se ne premakne, če pa se, je velika možnost, da vam bo kar naenkrat odpovedal (po domače zaribal) motor, če vajo večkrat ponovite. Nato je treba poklicati vlečno službo, ki odpelje avto do avtomehanične delavnice, kjer morajo najprej iztočiti napačno gorivo in ga zamenjati za dizel. Zgodi se lahko tudi, da mora ostati vozilo na popravilu do nadaljnjega (mimogrede: vsi avtomehaniki se vam smejejo). Tako ste zdaj brez avtomobila, za popravilo boste odšteli kar zajeten kupček denarja, v najslabšem primeru pa se vam ga ne bo izplačalo niti popravljati in si boste morali omisliti drugega. Nič kaj prijetna izkušnja, kajne?
Z našim telesom seveda ni nič drugače. Če ga leta in leta hranimo z nekakovostno, mrtvo hrano, se ne gibljemo dovolj in na splošno nezdravo živimo, lahko pričakujemo, da bomo kmalu, če že nismo, v kroničnih bolečinah, ki jih bomo "zdravili "z različnimi tabletami vseh mogočih barv in stranskih učinkov, ter bomo odvisni od servisiranja zdravnikov vseh vrst, tako uradne, alopatske medicine kot alternativne oz. komplementarne medicine. Vendar, ljudje! Zdaj pa dobra novica. Naše telo je tako fantastičen biološki ustroj, da ne glede na naše neznanje in nemogoče razvade, vedno deluje v naše dobro! Torej bo vedno iskalo možnosti obnovitve, REGENERACIJE. Je namreč samoobnovljiv, samopopravljiv organizem, ki ne potrebuje nobenega dodatnega servisiranja kot avtomobil, potrebuje pa vsekakor našo ljubezen, pozornost in okoliščine, v katerih se samoobnovitveniI proces lahko začne dogajati.
In ko naše telo začne dobijati kakovostnejšo, organsko, rajsko, živo hrano, se s tem ustvarijo tudi razmere za regeneracijo oz t. i. "ZDRAVLJENJE". Kar pripravite se na čudež, ko naše dehidrirane in sestradane celice kar naenkrat dobijo svoj "dizel". Svoje pravo, naravno gorivo. Zgodi se, blago rečeno, pravi preporod. Kar naenkrat imamo več energije, misli so jasnejše, bistre, čustva uravnotežena, bolj veseli, radostni in živi smo. Življenje naenkrat ni videti več težavno. Ravno nasprotno, bolj veselo, zabavno in igrivo je. Ker smo prisluhnili telesu, ga oskrbeli s kakovostno, organsko pridelano, rajsko, živo hrano, nas je nagradilo s tistim, kar vsi tako vneto iščemo – DOBRIM POČUTJEM. Seveda za dobro počutje ni dovolj le kakovostna hrana. Ker je človek zelo kompleksno bitje, potrebujemo tudi veliko gibanja na svežem zraku, počitek, sonce, igro, zabavo, kreativnost, čustveno izražanje, dobre odnose in še bi lahko naštevali. A ostanimo za zdaj še pri hrani in njenem učinku na telo, čustva, misli in duha.
Ugotovili smo, da če naše telo dobi kakovostne setavine, izvrstni gradbeni material, odlične "opeke", je bolj zdravo, imunski sistem se okrepi, telo je izjemno čvrsto in prožno, odporno na razne "klice" in t. i. "viruse". Ne zboleva. Izjemno hitro okreva po poškodbah. Tudi stara se veliko počasneje, koža je gladka, mehka in napeta. Kot pri otroku. Notranji organi delujejo optimalno, saj zdaj prejemajo najboljše gorivo, najboljše gradbene materiale za svoje celice. Skratka, naš organizem DELUJE IZVRSTNO.
Pa si zdaj poglejmo t. i." bolezen". Kaj je pravzaprav bolezen? Z mojega zornega kota je bolezen le prizadevanje telesa, da popravi nastalo stanje, v katero smo ga pripeljali z dosedanjim načinom življenja. To pomeni, da bolj ko smo iz ravnotežja, bolj se mora telo potruditiI (beri: večje bolečine moramo trpeti), da se povrne homeostaza – BOLJŠE POČUTJE V TELESU. V bistvu je vse, za kar si naš organizem prizadeva, očistiti naše telo viška strupov in znova vzpostaviti pravilno razmerje KISLIN IN BAZ v telesu. Temu procesu, ki seveda ni prijeten, vendar je nujen, rečemo BOLEZEN.
Osebno se strinjam z načeli Naravnega zdravja – naravne higiene, ki pravi, da ima bolezen več stopenj, in sicer sedem. Pa si jih poglejmo.
Prva stopnja: živčna izčrpanost
Kdo je ne pozna, kajne? Ko bi se človek najrajši nekam skril, ker ima občutek, da ves čas nekdo od njega nekaj hoče ali zahteva, on pa se čuti že čisto izčrpanega, izžetega, pregorelega. "Na koncu z živci" radi rečemo.
No, mogoče vas bo presenetilo, vendar so to že znaki, da je naše telo v stanju, v katerem ne more ustvariti več dovolj energije, da bi bilo kos vsem nalogam pri svojih dejavnostih. Pravzaprav, poraba energije je večja, kot jo naše telo lahko proizvede, kar pomeni poslabšanje delovanja telesnih vitalnih funkcij. S tem je tudi že porušeno naravno ravnovesje v telesu, saj organizem zdaj ni sposoben pravočasno izločati strupenih snovi, ki nastanejo pri obnavljanju celic in pri presnovi, iz telesa. Občutimo razdraženost, povečano senzibilnost, vse nas moti, vse nam gre na živce, občutek imamo, da karkoli naredimo, nič ni prav, vse bolj tonemo v negativna stanja, misli in občutke. Rešitev? Dovolj počitka ali spanja, ki bo obnovil naš sistem in nam povrnil živčno energijo. Če seveda nič ne ukrenemo, se telo odzove. Nastopi druga faza oz. stopnja bolezni.
Druga stopnja: zastrupitev ali prevelika toksičnost telesa
Naše telo se, ker ni bilo uslišano po večji potrebi počitka ali spanja, zdaj odzove še močneje, saj prepozna prenasičenost limfe, tkiv in krvi s strupi ter si prizadeva, da bi se očistilo in spet vzpostavilo naravno stanje homeostaze. Pri tem očiščevalnem procesu občutimo še več neugodja, saj se organizem zaveda nevarnosti strupenih, odpadlih snovi, ki povzročajo toksičnost telesa. Milijoni in milijoni odmrlih celic, naši celični odpadki, se morajo nujno izločiti, in ker mu mi pri tem ne pomagamo, organizem deluje na tak način, da dvigne temperaturo telesa. Temu procesu mi rečemo VROČINA in je nujen, saj vročina deluje kot pospeševalec in omogoča, da se nakopičeni strupi hitreje topijo, se lažje utekočinijo in preidejo v krvni obtok, kjer jih kri prenese v organe izločanja, da se nato čim hitreje lahko izločijo iz telesa. Nas so naučili, da je vročina naš sovražnik, zato jo "zbijamo" na različne načine, medtem ko je v resnici naš velik zaveznik in nam le govori naše realno stanje. Če ne poslušamo telesa in ne sodelujemo z njim, se razvije naslednja stopnja.
Tretja stopnja: srbenje in draženje
Srbenje in draženje nastaneta ponavadi skupaj z izgubo apetita in konstantno, splošno utrujenostjo. To se zgodi zaradi prevelike količine strupenih snovi, ki so se nabrale v telesu in jih zelo močno občuti tudi naš živčni sistem. Pojavijo se lahko še drugi opozorilni znaki, na primer nespečnost, depresija, glavobol, prevelika občutljivost, čustvena labilnost, pogosta nervoznost, zaskrbljenost ipd. Koža kot naš največji dihalni organ in organ izločanja je seveda močno obremenjen, saj se organizem poskuša znebiti strupov na vsak način, in to pospešeno izločanje povzroča srbenje in draženje kože. Če se ob teh opozorilnih znakih ne zamislimo in nič ne ukrenemo, nastopi naslednja faza, naslednja stopnja bolezni.
Četrta stopnja: vnetje
Ker daljše obdobje v našem življenju kljub opozorilom telesa nismo ničesar ukrenili, se je koncentracija strupov v telesu tako povečala, da naš organizem zdaj že prižiga rdečo lučko. Saj veste: “Red alert, red alert!” Temu primerno je seveda tudi naše počutje, saj vnetja ponavadi spremljajo močne bolečine, saj si telo zelo močno prizadeva očistiti se vseh strupenih snovi in odpadkov, ki so se nabrali v vsem tem času. Večina ljudi ponavadi ne razume, kaj se v resnici dogaja, in ker jim je neprijetno in jih boli, poiščejo pomoč pri zdravniku. Zdravnik v dobri veri in v svojem naučenem slogu razmišljanja predpiše različna “zdravila”, ki proces čiščenja telesa samo zaustavijo oz. potlačijo.
Začasno se počutimo bolje, a težave še zdaleč nismo odpravili. Naše telo je zdaj v svoj organizem dodatno dobilo še bolj koncentrirane strupe, ki jim tako radi rečemo zdravila, tako da sta v resnici koncentracija strupov in toksičnost telesa le še večja. Na ta način se odpornost našega telesa še oslabi in uničuje že tako oslabel imunski sistem. Ponavadi so prav zaradi tega prizadeti še drugi organi v telesu, saj naš organizem poskuša dodatne strupe čim bolj “razpršiti” po telesu s čim manj škode za celoto. Če ne poslušamo modrosti našega telesa in ne sodelujemo z njim, nastopi naslednja stopnja.
Peta stopnja: čiri in gnojenje
Ta stopnja velja že za kronično obliko “bolezni”. Živčni sistem je že zelo prizadet, saj je velika količina celic in tkiv že uničena, tako da je naše stanje že zelo boleče in neprijetno. Telo samodejno ustvari čire na različnih področjih v telesu, da bi si še dodatno pomagalo čim hitreje izločiti mrtve celične odpadke in preostale strupene snovi iz telesa. To je tudi razlog, zakaj se čiri lahko pojavijo na tako različnih mestih, npr. na želodcu, debelem črevu, dvanajstniku ali pa kot odprta rana na nogi, roki ali v ustih. Naš organizem vedno najde najkrajšo in za nas najboljšo rešitev za razstrupitev. Če mu pri tem pomagamo, smo lahko prepričani, da bodo čiri “čudežno” izginili, saj jih telo ne bo več potrebovalo, ker tako ekstremne situacije več ne bo. Če telesu ne pomagamo pri pripravi okoliščin za detoksifikacijo, nastopi naslednja stopnja.
Šesta stopnja: tumor
Tumor ali zatrdlina je zatrditev tkiva oz. čira. To je neverjetna modrost telesa, ki na ta način obda strupe, jih spravi v nekakšno vrečko in jim s tem prepreči širjenje po telesu. Naše celice so tako še vedno pod našo možgansko kontrolo. Zelo pogosto to stanje dobi diagnozo rak, vendar ni nujno, da je tkivo že rakasto. Če še vedno nadaljujemo z našim starim načinom življenja in ne prisluhnemo opozorilnim znakom telesa, naš čaka zadnja stopnja.
Sedma stopnja: rak
Ob besedi rak, vsaj kar se zdravja tiče, marsikdo kar otrpne, zmrzne. Naučeni smo, da je rak nekaj strašnega, nepojmljivega, redko ozdravljivega, mogoče celo mističnega. Nikoli ne vemo, kdaj, kje in na koga bo udaril, in se v zvezi z njim počutimo nemočno, šibko, bogaboječe. Seveda se to dogaja le zaradi naše nevednosti in ker ponavadi ne želimo prevzeti odgovornosti za svoje stanje, kakršnokoli že je. Raje se zatekamo k “študiranim”, diplomiranim zdravnikom ali pa k zdravilcem vseh vrst. Izbira je danes velika, tako da se zlahka zamotimo in spet predamo odgovornost za svoje stanje - zdravje nekomu drugemu. Vendar pa je stanje, ki mu rečemo rak, le stanje telesa, kjer je naša vitalnost že zelo ogrožena in naše celice niso več pod možganskim nadzorom, temveč se zdaj množijo zelo divje in neorganizirano. Kadar se z našim načinom življenja pripeljemo do tega stanja, je možnih scenarijev več.
Zelo pogosto se konča z našo fizično smrtjo, vendar je v veliki večini primerov vse odvisno od naše zagnanosti, upornosti, volje, miselne naravnanosti in želje po ozdravitvi. Če se oborožimo z znanjem, dobro voljo in močnim fokusom na pozitivne stvari v življenju, na stvari, ki nam nekaj pomenijo in nas navdajajo z veseljem in radostjo, lahko pričakujemo, da bomo ustvarili razmere za ponovno vzpostavitev homeostaze oz. zdravja v telesu. Ker je naše telo tako fantastičen, samodejen in samopopravljiv organizem, lahko vedno pričakujemo, da bo, seveda z našo inteligenco in modrostjo, ko mu pomagamo ustvariti razmere za ozdravitev, vedno delovalo le v naše najvišje dobro, vedno v našo korist. In tako, kot nas je skozi vse opozorilne stopnje pripeljalo do stanja raka, nas lahko reverzibilno pripelje nazaj, do stanja homeostaze. Do stanja ravnovesja. Do stanja zdravja. Do stanja miru, sreče in popolnega blagostanja.
Zdaj pa se seveda naravno poraja vprašanje: zakaj čakati?
Emmanuel