Mamografija: ja ali ne?

13. 11. 2014
Deli
Mamografija: ja ali ne? (foto: Profimedia)
Profimedia

Strokovnjaki si niso enotni o tveganjih in koristih metod za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Zato smo zbrali nekaj najpomembnejših dejstev.

V Sloveniji za rakom na dojkah vsako leto zboli 1.300 žensk. Gre za najpogostejšo vrsto raka, pri kateri velja enako kot pri preostalih: prej ga odkrijemo, toliko večje so možnosti ozdravitve.

V Sloveniji se pri ženskah po 50. letu vsaki dve leti opravi preventivni pregled z mamografijo. S pomočjo rentgena so v dojki vidne že najmanjše spremembe, vendar pa se glede tega postopka vedno bolj krešejo mnenja: stroški in tveganja postopka v odnosu do koristi.

V prid mamografiji

Zmanjšanje umrljivosti za 20 odstotkov

Zagovorniki so si enotni, da mamografija rešuje življenja. Okoli 80 odstotkov karcinomov je namreč manjših od dveh centimetrov in se jih ne da odkriti s tipanjem.

Tudi žarčenje je ob današnjih aparaturah zelo majhno – podobnega smo deležni že, če se z letalom odpravimo iz Ljubljane do Berlina.

Zdravljenje žensk, ki jim raka dovolj zgodaj odkrijejo z mamografijo, je tudi bolj prijazno do njih, ker zdravnik točno ve, kje je tumor in kako velik je.

Nasprotniki mamografije

Škoda je večja od koristi

Največja prednost mamografije je hkrati tudi njena največja šibka plat: zelo natančna preiskava tkiva v dojki. Dokaj pogosto namreč pride do prediagnosticiranja, torej napačno pozitivnih diagnoz.

Nordic Cochrane Centre iz Köbenhavna je objavil študijo, v kateri so ugotovili, da je sicer mamografija rešila eno od 1000 žensk, 100 pa jih je dobilo napačno diagnozo. Približno 10 od teh 100 žensk je bilo zaradi napačne diagnoze po nepotrebnem operiranih. Petim od desetih žensk so celo odstranili del ali pa celo dojko.

Približno 10 odstotkov žensk se torej operira in žarči zaradi popolnoma nenevarnega tumorja. Zaradi mamografije sicer umre ena ženska manj, statistično gledano pa so zaradi žarčenja ženske podvržene, da zbolijo za kakšno drugo vrsto raka.

Kritike tudi moti, da se pregled izvaja vsaki dve leti, in menijo, da je to prevelik razmik. Če se začne rak razvijati šest mesecev po preiskavi, je lahko čez 18 mesecev že prepozno.

Naj se odločim ali ne?

Ker si strokovnjaki niso enotni v svoji oceni, lahko traja še nekaj let, preden bi lahko odgovorili na to vprašanje.

Enotni so si v oceni, da tak pregled ni smiseln pri mlajših ženskah, ker je njihovo tkivo še veliko gostejše in spremembe ne bi bile dobro vidne. Poleg tega je tkivo mlajših žensk veliko bolj občutljivo za rentgenske žarke.

To sicer ne pomeni, da mlajše ženske ne morejo zboleti. V Evropi je približno tretjina bolnic z rakom na dojkah mlajših od 50 let. Zanje se svetuje redno pregledovanje dojk, ženske, ki imajo to vrsto raka v družini, pa bi morale na pregled najmanj vsake pol leta.

Alternative mamografiji

Termografija

Visokoobčutljivostna infra rdeča tehnologija lahko brez žarčenja in dotika telesa slikovno prikaže toplotna polja. Ker rakave celice oddajajo več toplote kot zdrave, zdravnik lahko prepozna motnje v tkivu, še preden nastane tumor.

Toda: toploto oddajajo tudi nenevarni tumorji, zato prihaja do pogostih napačnih diagnoz.

Sonografija (ultrazvok)

Uporablja se predvsem pri ženskah, mlajših od 40 let, ker je njihovo prsno tkivo pregosto, da bi pri mamografiji opazili spremembe. Dobra je tudi za potrditev sprememb, ki so otipljive. Preiskava da odgovor, ali gre za cisto ali tumor. Gre bolj za dopolnilno preiskavo.

Preiskava MRT

Izvede se pri genetsko predobremenjenih ženskah z visokim tveganjem in pri ženskah, ki imajo prsne vsadke. Prednost: pri metodi ni rentgenskega žarčenja, je pa zelo zahtevna in draga. Tudi tu obstaja tveganje za napačne diagnoze.

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?