Kar impresivno je, kaj vse zmorejo naši možgani. In zastrašujoče, če nas pustijo na cedilu. Vendar pa lahko sivim celicam na dolgi rok pomagate, da ostanejo v dobri kondiciji.
Naši možgani so vedno aktivni, ne glede na to, ali spimo ali smo budni. Centrala v glavi uravnava krvni pritisk, hormonske žleze, naše organe, vsak posamezen gib in celo to, kako se počutimo.
Kako natančno jim vse to uspe, pametne glavce z vsega sveta niso razvozlale vse do danes. Gotovo je le, da so naši možgani gigantska mreža živčnih celic (nevroni) in povezovalnih mest (sinapse) ter da se te vedno znova ustvarjajo vse do visoke starosti. Ob predpogoju, da ostanemo aktivni – telesno in duševno.
Naši možgani so kot nekakšna celica. Če je ne spodbujamo, se skrči – tako kot neizkoriščen biceps.
Poleg tega se je treba izogibati slabim vplivom nanje. Posebno kronični stres lahko privede do poslabšanega delovanja možganov.
Stres je sovražnik možganov
Ker smo neprestano izpostavljeni trajni dosegljivosti in zremo v svoje pametne telefone, smo ob vsakodnevnih obveznostih, družini in službi deležni še več dražljajev.
Opravljanje več nalog hkrati? Saj gre, si mislimo. Vendar to ne drži. Naš računski center ne opravi vseh nalog istočasno, temveč skače od naloge do naloge. Jasno je, da ob tem trpita koncentracija in sposobnost pomnjenja.
Hitreje storimo napake, zato smo v stresu. Ti stresni hormoni še dodatno ustavljajo razmišljanje. Pravi peklenski krog, ob katerem se številni sprašujejo, ali gre za začetke demence. Vendar je odgovor povsem jasen: ne, vaš spomin 'se zatika', zato pozabimo, kam smo kaj dali, da imamo sestanke ...
Znaki demence
Obisk pri zdravniku je nujen, če pozabljivost traja dlje kot šest mesecev. Pojavijo se tudi opozorilni znaki v obliki težav z govorjenjem, ali kot težave s prostorsko orientacijo, ali v vsakdanjem življenju ne funkcioniramo tako kot prej.
Rezultate dajo nevrološki testi, preišče pa se tudi kri. Šele nato se opravita preiskavi MR in CT. Bolezen žal še ni ozdravljiva, so pa na voljo zdravila, ki upočasnijo potek. V zgodnjih fazah demence naj bi pomagali posebni izvlečki ginka.
Nasveti za urjenje možganov
V zadnjih časih se priporočajo predvsem meditacija in zadostni odmerki spanja. Vendar pa samo sproščanje ne bo pomagalo. Možgani oslabijo tudi pri pomanjkanju spodbud.
-
Telovadba z možgani
Reševanje križank sicer uri logično razmišljanje, čarobna formula za možganski fitnes pa se glasi: novi izzivi in vsakodnevna bližina. Menjava strani pri česanju las in umivanju zob na primer – ali pa igranje družabnih iger s prijatelji.
Mešanica družbene interakcije, logičnega razmišljanja in zabave namreč najučinkoviteje aktivira možgane. Tudi branje časopisov in diskutiranje o dogajanju po svetu.
Poskusite pa lahko tudi naslednjo vajo. S palcema se dotaknite kazalcev. Nato se s palcem preselite na sredinca, prstanca in mezinca in potem nazaj do kazalca. Nato začnite na desni roki s kazalcem in na levi z mezincem ter poskusite to početi istočasno. Toliko časa, dokler vam ne uspe.
-
Trenutki sreče
Ostanite radovedni. Srečujte se s prijatelji. Kdor neguje socialne stike, ostane v glavi dlje časa mlad. Kaj ste radi počeli kot otrok? S čim ste se kratkočasili? S slikanjem? Ste potovali? Ponovno se lotite tega hobija. Možgani uskladiščijo predvsem tisto, kar je zanimivo – bolj čustveno se nas dotakne, toliko trajneje je.
-
Gibanje
Kdor veliko hodi ali pa namesto dvigala uporablja stopnice, je izpostavljen manjšemu tveganju, da bo zbolel za demenco.
Gibanje je nevrološko gledano kot počitnice za naš spomin, ker so aktivni drugi predeli možganov. Izboljša se prekrvavitev, spodbudi pa se tudi nastajanje živčnih celic v hipokampusu. To je predel, v katerem je začasno zbrano znanje, ki ga lahko prikličemo nazaj, preden preide v dolgoročni spomin.
In plešite! Kompleksni gibi istočasno aktivirajo več predelov možganov.
Hrana za pametne glav'ce
Glavi koristi vse, kar je dobro za srčno-žilni sistem. Predvsem odpoved kajenju in sredozemska prehrana. Glede na izsledke različnih študij lahko zapišemo, da imajo možgani najraje zelenjavo, sadje, oreščke, stročnice, ribe in polnozrnate izdelke. In pa še kakovostno olivno olje. Sladkor, mesnine in alkohol pa le v zmernih količinah.
Že zjutraj poskrbite za dobro energijsko podlago možganov:
- s sestavljenimi ogljikovimi hidrati (ovseni kosmiči),
- beljakovinami (jajca, perutnina) in
- sadjem.
Celice pred prostimi radikali ščitijo jabolka, grozdje, začimbe (kurkuma, žafran) in sveža zelišča. Če ste pod stresom, je dobro uživati orehe, ki so bogati z maščobnimi kislinami omega 3, temno čokolado s flavonoidi, privoščite pa si tudi redne odmore na svežem zraku!
Preverite še, zakaj bi morali tudi odrasli redno barvati.
In 10 stvari, zaradi katerih je tek zdrav.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?