Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu (1,8 milijarde ljudi) živi s hipertenzijo. Polovica se jih tega ne zaveda. Toda v resnici je še kako pomembno vedet vrednosti krvega tlaka.
Slovenija se je 17. maja, ob svetovnem dnevu hipertenzije, pridružila svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti hipertenzije ali visokega krvnega tlaka. V okviru Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo pa sodeluje tudi v globalni akciji Mesec meritev maj (MMM). Glavni namen akcije je izmeriti krvni tlak kar največjemu številu prebivalcev po svetu.
Tako bodo tudi v maju 2019 v zdravstvenih ustanovah in lekarnah po vsej Sloveniji potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, s katerimi želijo med ljudmi povečati zavedanje pomena poznavanja vrednosti krvnega tlaka in jih spodbuditi k rednemu merjenju, tudi doma.
Zakaj je pomembno poznavanje vrednosti krvnega tlaka?
Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto.
Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo številka še večja.
Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ...
- ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek.
- V Sloveniji doživi zaradi zvišanega krvnega tlaka možgansko kap okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre.
- Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene okoli 5.000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji.
Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo, pa so:
- prevelika telesna teža,
- čezmerno uživanje soli,
- čezmerno pitje alkoholnih pijač,
- premajhna telesna dejavnost,
- izpostavljenost škodljivemu stresu,
- kajenje.
Manj kot polovica ljudi, ki imajo zvišan krvni tlak, se tega tudi zaveda, zato so bolezen poimenovali »tihi ubijalec«. Tudi med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar.
Zato je cilj aktivnosti ob svetovnem dnevu hipertenzije spodbuditi ljudi k merjenju krvnega tlaka, povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in izboljšati zavzetost za zdravljenje, saj brez naštetega ni mogoče doseči ciljnih vrednosti, to je manj kot 140/90 mm Hg.
"Le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in dobro zdravljeno hipertenzijo bomo preprečili hude posledice na ledvicah, ožilju, možganih in srcu in tako zmanjšali možnost srčnega infarkta, ledvične odpovedi in možganske kapi," je na novinarski konferenci povedala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo.
Mag. Primož Dolenc, dr. med. pa opozarja, da tudi med tistimi, ki se zavedajo hipertenzije, jih polovica ne stori nič, da bi svoj krvni tlak nadzorovali s spremembo življenjskega stila ali z zdravili.
To pomeni, da je na svetu 75 % bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da lahko zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem in doživijo nenadno smrt.
"Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap v povprečju za 2- do 3-krat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja," pove mag. Primož Dolenc, dr. med.
Kaj lahko naredite sami za zdrav krvni tlak?
Prvi korak so redne meritve. Brez enostavnega postopka merjenja namreč ne moremo izvedeti, kakšen krvni tlak imamo.
Vsak posameznik pa lahko tudi z nekaj enostavnimi ukrepi marsikaj stori za svoj krvni tlak in svoje zdravje.
Predvsem so težava sol, stres, kajenje, premalo gibanja ...
10 nasvetov za zdrav krvni tlak:
- obdržite zdravo težo,
- redno telovadite,
- uživajte veliko raznovrstnega sadja in zelenjave vsak dan,
- dnevno si privoščite vsaj 7 ur kvalitetnega spanja,
- omejite vnosa maščob in sladkorja,
- opustite kajenje tobaka,
- omejite vnos kofeina,
- ne uživajte preveč alkohola,
- sprostite se in
- omejite vnos soli.
"V raziskavah v okviru desetletnega Akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli smo ugotovili, da so v prehrani prebivalcev Slovenije med kupljenimi izdelki največji vir zaužite kuhinjske soli kruh in pekovsko pecivo (nekatere vrste kruha, žemlje, sirove štručke, slaniki …), mesni izdelki, ki so pri Slovencih (pre)pogosto na dnevnem jedilniku (salame, suho meso, klobase, hrenovke …), siri in vložena zelenjava," opozarja dr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem. z Nacionalni inštituta za javno zdravje, in dodaja: "Prehranjevanje zunaj doma je eden od pomembnih vzrokov čezmernega uživanja soli, saj že posamezne jedi lahko vsebujejo tudi petkratno količino še varnega dnevnega vnosa."
Če takšni ukrepi ne zadoščajo, pa je seveda potrebna strokovna pomoč in sodelovanje z zdravstvenim timom.
Za kaj ti bije srce?
Letošnjo akcijo poleg meritev krvnega tlaka podpira tudi projekt Za kaj ti bije srce?
Projekt širšo javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka in ljudi spodbuja, da si ga merijo tudi doma.
Na voljo bodo številne informacije, strokovni nasveti in preventivni ukrepi, ki bodo posamezniku v pomoč v skrbi za zdravje in srce.
Projekt Združenja za hipertenzijo podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, ki se ji pridružujeta tudi slovenski pevec in skladatelj Andrej Šifrer ter voditeljica, novinarka in svetovna popotnica Mojca Mavec.
Spodbujata nas k razmisleku, za kaj nam bije srce oziroma kaj nam lepša življenje. Pozivata nas k merjenju in rednem spremljanju vrednosti krvnega tlaka ter s tem k skrbi za zdravje in zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali.
Več o kampanji in številni koristni nasveti so na voljo na www.zakajtibijesrce.si.
Več o akciji in povezavo na meritve pa najdete na www.hipertenzija.org.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?