Nekaterim skupinam živil, ki po splošnem prepričanju veljajo za zdrava, se je morda bolje izogibati.
To so stročnice, žita ter mleko in mlečni izdelki.
Tovrstna živila so seveda lahko na našem jedilniku, vendar bi bilo dobro, če bi se najprej prepričali, ali nam morda ne škodujejo in povzročajo težav, ki jih sicer ne bi povezali s prehrano, kot so alergije, nečista koža, napenjanje, prebavne težave, bolečine v sklepih itd.
Predvsem stročnice in žita vsebujejo tako imenovana antihranila (fitinska kislina, lektini), ki jih naš organizem zelo težko prebavi.
Če imamo ta živila na jedilniku pogosto/večkrat na dan, lahko zavirajo delovanje določenih (prebavnih) encimov, onemogočijo absorpcijo mineralov, poškodujejo črevesno steno, pripomorejo k nastanku avtoimunih bolezni, sprožijo odziv imunskega sistema ...
Najbrž ne preseneča, da prav ta živila najpogosteje povzročajo prehranske alergije.
Pri žitih bodimo predvsem pozorni na glutenska žita (predvsem pšenica, a tudi pira, oves, rž in ječmen vsebujejo gluten) in se jim izogibajmo, saj gluten poškoduje stene našega črevesa, kar povzroči zmanjšano absorpcijo hranil.
Preostala žita so lahko del zdravega jedilnika, a količino prilagajajmo telesni aktivnosti.
Nekaj pozornosti namenimo tudi pripravi tovrstnih živil, saj z ustrezno pripravo lahko delež antihranil zmanjšamo. Stročnice in oreške pred uporabo vedno namakajmo v vodi (najbolje čez noč), ki jo nato odlijemo in zavržemo.
Zakaj pa naj bi se izogibali na prvi pogled izjemno zdravemu živilu, ki slovi po visoki hranilni vrednosti, visoki vsebnosti beljakovin in kalcija?
Običajno se pojavi bojazen, da brez uživanja mleka v telo ne bomo vnesli zadosti nujno potrebnega kalcija in drugih mineralov in bo posledično na udaru zdravje naših kosti.
Pa poglejmo problematiko uživanja mleka in mlečnih izdelkov nekoliko bližje.
Nesporno drži, da je mleko idealno živilo in popolna hrana, a dodati moramo podatek, da to velja za mladičke! Ti namreč v prvih mesecih svojega življenja intenzivno rastejo, se razvijajo, izjemno hitro se jim povečata velikost in teža telesa.
K temu nedvomno pripomore tudi sestava njihovega edinega hranila, z uživanjem mleka pa je povezan tudi razvoj imunske odpornosti.
Veliko odraslih ljudi ima z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov težave, ki se kažejo kot slaba prebava, napenjanje, bolečine v trebuhu, težave s kožo ...
Vzrok težav so predvsem mlečni sladkor, laktoza, pa tudi mlečne beljakovine (predvsem kazein, a tudi druge), ki so v mleku.
Če nam primanjkuje encima laktaze se razvije laktozna intoleranca, ki je med odraslimi dokaj pogost pojav. To pomeni, da telo v mleku prisotnega sladkorja ni sposobno razgraditi.
Mlečne beljakovine pa lahko povzročijo alergije, zato velja (kravje) mleko za enega izmed pogostejših alergenov.
Nekateri ljudje menijo, da mleko dobro prenašajo, a vseeno je priporočljivo za krajši čas (npr. tri tedne, kot smo to storili mi) mleko iz prehrane izločiti in ob ponovni uvedbi mleka na jedilnik opazovati morebitne reakcije organizma.
Če ne opazimo nikakršnega poslabšanja počutja, potem ni razloga, da mleko ne bi bilo del naše prehrane. Seveda pa imamo s tem v mislih domače, naravno, nepredelano mleko pašnih živali, ne pa sodobnih visoko predelanih različic tega živila, ki pa jih, žal, v večini najdemo na policah trgovskih centrov.
Darja Vrečar, nutricionistka