Vse več Slovencev ima povišan krvni tlak, pri določenem deležu bolnikov pa ga ni mogoče uravnati niti z zdravili.
Na portalu zdravlje.kurir.rs pišejo, da ima visok krvni tlak okoli 46 odstotkov odraslih, med njimi pa jih ima približno 12 odstotkov rezistentno hipertenzijo.
Gre za obliko visokega tlaka, ki vztraja nad vrednostmi 140/90 mmHg, kljub sočasni uporabi treh različnih vrst zdravil v največjih priporočenih odmerkih, vključno z diuretiki. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da polovica teh bolnikov sploh ne ve, da boleha za hipertenzijo – kar lahko dolgoročno vodi do resnih okvar srca in ožilja ter poveča tveganje za smrt, opozarja dr. Predrag Đurić, kardiolog iz Beograda.
Nova klasifikacija krvnega tlaka
Po najnovejših priporočilih Evropskega kardiološkega združenja se krvni tlak razvršča tako:
- normalne vrednosti: do 120/70 mmHg,
- rahlo povišane vrednosti: 120–139/70–80 mmHg,
- hipertenzija: nad 140/90 mmHg.
Vzroke za povišan krvni tlak lahko iščemo v dedni nagnjenosti, življenjskem slogu, stresu, socialni izolaciji in drugih okoljskih dejavnikih. Ti vplivi sprožijo spremembe v živčevju, hormonih, ledvicah in ožilju, kar povzroča simptome, kot so glavobol, šumenje v ušesih, tiščanje v prsih, splošna utrujenost in omotica. A mnogi bolniki nimajo nobenih znakov – tlak se pogosto odkrije naključno pri sistematskih pregledih ali domačem merjenju, pojasnjuje dr. Đurić.
Visok krvni tlak je eden glavnih vzrokov za:
- nenadno smrt,
- srčno popuščanje,
- srčni in možganski infarkt,
- krvavitve v možganih.
Kdo je najbolj ogrožen za rezistentno hipertenzijo?
Rezistentna hipertenzija se najpogosteje pojavlja pri bolnikih z več dejavniki tveganja: sladkorno boleznijo, prekomernim uživanjem soli in alkohola, telesno nedejavnostjo, zvišanim holesterolom in prekomerno telesno težo.
Pogosto gre za tako imenovani "začarani krog": visok tlak denimo poškoduje ledvice, poškodovane ledvice pa dodatno dvignejo tlak. Po besedah dr. Đurića lahko nezdravljena rezistentna hipertenzija pri 13 odstotkih bolnikov povzroči odpoved ledvic in potrebo po doživljenjski hemodializi.
Kar 95 odstotkov vseh bolnikov ima t. i. esencialno hipertenzijo (neznanega vzroka), medtem ko ima približno 5 odstotkov sekundarno hipertenzijo, ki jo povzročajo bolezni ledvic, nadledvične žleze, ščitnice ali obščitnic. Prav v tej skupini najdemo največ primerov rezistentne hipertenzije. Poleg tega lahko krvni tlak oteženo uravnavamo pri bolnikih, ki jemljejo nekatera nekardiološka zdravila – denimo protibolečinska zdravila, kontracepcijske tablete in kortikosteroide.
Zdravljenje rezistentne hipertenzije
Zdravljenje rezistentne hipertenzije zahteva celosten pristop:
- spremembo življenjskega sloga,
- uporabo ustreznih zdravil,
- v določenih primerih tudi renalno denervacijo (postopek na ledvičnih arterijah).
Že zmanjšan vnos soli in redna telesna dejavnost (vsaj 30 minut na dan) lahko pomembno znižata tlak. Med zdravili se uporabljajo ACE-inhibitorji, blokatorji angiotenzinskih receptorjev, zaviralci kalcijevih kanalčkov, beta blokatorji, diuretiki in antagonisti aldosterona.
Na voljo so tudi zdravila v obliki kombiniranih tablet (dve ali tri učinkovine v eni), ki so bolj učinkovita kot enojna terapija – predvsem zato, ker jih bolniki jemljejo bolj dosledno, saj gre za enkratni dnevni odmerek.
Evropsko kardiološko združenje v najnovejših smernicah še dodatno poudarja pomen gibanja. Priporočajo:
- izogibanje dolgotrajnemu sedenju,
- vsaj 75 minut hitre hoje tedensko,
- redno kolesarjenje, plavanje ali 30 minut aerobne vadbe dnevno.
Za bolnike, pri katerih kljub štirim različnim antihipertenzivnim zdravilom v največjih odmerkih tlak ostaja nad 140/90 mmHg, je primerna renalna denervacija.
Postopek poteka v katetrski sobi, kjer zdravniki z uporabo posebnega katetra "odklopijo" živčna vlakna okrog ledvičnih arterij. Idealni kandidati so tisti z visokim srčno-žilnim tveganjem: sladkorni bolniki, bolniki z ledvičnim popuščanjem, dedno povišanim holesterolom in prizadetostjo drugih organov, kjer sprememba življenjskega sloga in zdravila niso prinesli rezultatov.
Najboljša rešitev je preventiva
Skoraj polovica ljudi z visokim tlakom ne ve, da ga ima – ker nimajo nobenih simptomov. Zato dr. Đurić svetuje, da si vsak občasno izmeri krvni tlak. Pravilno merjenje poteka tako, da po 3–5 minutah počitka tlak izmerite trikrat v razmiku nekaj minut. Drugo in tretje merjenje sta najbolj natančna, saj je prvo pogosto višje zaradi stresa.
Vir: zdravlje.kurir.rs
