Spolno prenosljive bolezni ali okužbe spadajo med infekcijske bolezni in se skoraj vedno prenašajo s spolnim stikom. Toda veliko okužb poteka brez simptomov. Okužba se torej ne pokaže kot bolezen, lahko pa pusti trajne posledice na notranjih reproduktivnih organih.
Na leto naj bi se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije s spolnimi okužbami na novo okužilo kar 125 milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji številke niso zanemarljive. Dejansko število okuženih je bistveno večje, delno zato, ker vseh odkritih primerov ne prijavijo, delno pa zaradi že omenjene razlike med okuženostjo in dejanskim pojavom bolezni.
Najbolj ogrožena skupina so mladi. Pri ženskah je največ okužb v obdobju med 20. in 24. letom, pri moških pa med 25. in 29. letom.
Enostavno in anonimno
Tudi najstniki so vse pogostejši obiskovalci ambulante za spolno prenosljive okužbe in ambulante za anonimno in brezplačno testiranje za HIV, hepatitis B in C, ugotavlja infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. »Ko imam v ambulanti za spolno prenosljive okužbe mladega pacienta, ki ga moram povprašati o načinu okužbe, se včasih zgrozim nad slišanim. Po tem, kar mi nekateri povedo, si lahko mislim, da kljub vsemu povedanemu, da bi mlade ozavestili o zdravem spolnem življenju, ni kaj dosti učinka.«
Zaskrbljujoče je, poudarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, da mladi spolne partnerje vse pogosteje iščejo s pomočjo spletnih aplikacij. Najbolj priljubljeni je Tinder, ki na dan ustvari 10 milijonov spolnih parov. Grindr je njegova različica za istospolne.
Nedavno so imeli na Infekcijski kliniki primer gimnazijke z nenavadno spolno prenosljivo okužbo. Ugotovili so, da je imela več spolnih odnosov s tujci, ki jih je našla prek aplikacije. »Mladi jih uporabljajo, ker je to enostaven dostop do partnerske zveze, ker ostaneš anonimen, ker imaš večjo možnost eksperimentiranja.« Te aplikacije so kot garmini, spolnega partnerja najdeš v nekaj minutah. Namesto kave si privoščiš seks za prvim vogalom, s človekom, ki ga ne poznaš, o katerem nič ne veš. To je nevarno. »Ljudje, ki si tako izbirajo partnerje, imajo dva- do trikrat večjo možnost za spolno prenosljivo okužbo,« svari prof. dr. Matičičeva.
Spolna vzgoja ni obvezna!?
Če je bilo včasih mlade strah HIV-a in aidsa, danes zaradi napredka medicine tega strahu ni več. Bolnik z virusom HIV namreč z ustreznimi zdravili dočaka normalno starost, HIV je postal kronična bolezen.
»Starejše generacije se spomnimo pretresljivih slik bolnikov z aidsom, kako so umirali vsi koščeni, s težkimi boleznimi. Poznamo kar nekaj svetovno znanih umetnikov, estradnikov, ki so podlegli tej bolezni. Mi smo živeli s strahom pred temi slikami, če drugega ne.« Danes tega strahu ni, mladi potrebujejo 'šok terapijo', pravijo v osnovnih in srednjih šolah.
Spolna vzgoja ni obvezna, šole se same odločajo, ali bodo svoje učence in dijake poučevale o spolnosti. Prepuščeno jim je tudi, kdo jih bo poučeval in kako. Po navadi to počnejo učiteljice in profesorice biologije, ki priznavajo, da je učiti o spolnosti zahtevno. Tudi same namreč niso opremljene z veščinami, kako mladim pristopiti, kako jih na pravi način ozavestiti o varni in zdravi spolnosti. A dejstvo je, da je razred najprimernejši za to zahtevno tematiko. Mladi se namreč praviloma s starši o tem nočejo pogovarjati, ker jim je nerodno. V razredu so med vrstniki, med sebi enakimi, zato bi morala država poskrbeti za sistemsko ureditev. Spolna vzgoja bi morala biti obvezen del kurikuluma, opozarjajo in apelirajo strokovnjaki.
Varen spolni odnos
»Edini varen spolni odnos je odnos dveh zvestih, neokuženih spolnih partnerjev!«
»Ko sem svojim študentom predavala o tem, da je vse več mladih, ki so za spolno prenosljivo okužbo zboleli pri spolnem odnosu s partnerjem, ki so ga našli prek spletne aplikacije, so mi študenti rekli, naj udarimo nazaj.« V prenesenem pomenu, seveda. Študenti so predlagali spletno aplikacijo, prek katere lahko mladi izpolnijo vprašalnik, ali obstaja možnost, da imajo spolno prenosljivo okužbo. Prav tako dobijo informacije o okužbah, o simptomih in napotke, kam naj gredo na testiranje.
»Vse, kar mlade skrbi, je v tej aplikaciji. Kam naj se obrnejo, komu morajo povedati, da morda imajo spolno prenosljivo okužbo, ali je testiranje anonimno in tako naprej.«
Aplikacijo najdete na spletni strani aspo.mf.uni-lj.si.
Spolnost ni samo seks
Večina mladih si spolnost predstavlja kot spolni akt. A spolnost je veliko več kot samo seks. Je doživljanje sebe, doživljanje drugih, pomeni dati sebe nekomu. S spolnostjo je tesno povezano naše duševno zdravje, usodne spolne izkušnje nas dokazano zaznamujejo. Spolnost je vpeta v vse pore našega življenja, zato je dolžnost vsakega, da se v spolnosti vede odgovorno.
Spolnost ne sme biti področje moraliziranja. Gre za odločitev vsakega posameznika, je pa prav, da mlade opremimo z znanjem, da se bodo sami znali odločiti pravilno. Spolnost je del življenja, če je ni, je nekaj narobe. A naj bo zdrava in naj bo varna. Posledice so lahko hude, življenje pa le eno.
Najpogostejše spolno prenosljive bolezni v Sloveniji (po številu odkritih okužb):
- genitalne bradavice
- klamidija
- nespecifični uretritis (vnetja sečnice ali materničnega vratu, simptomi so enaki kot pri gonoreji)
- sifilis
- genitalni herpes
- gonoreja
Spolno prenosljive okužbe delimo glede na povzročitelje.
- Poznamo bakterijske okužbe, med katere spadajo klamidija, sifilis in gonoreja. Vse te so ozdravljive z antibiotiki in ob pravočasnem zdravljenju ne puščajo trajnih posledic.
- Druga skupina so virusne okužbe, kot so na primer HIV, HPV, herpes, hepatitis. Posebnost teh je, da v večini primerov virusi po okužbi ostanejo v telesu. V takem primeru lahko zdravimo le posledice okužbe oz. simptome, ne moremo pa se znebiti samega virusa.
- Povzročitelji spolno prenosljivih okužb so lahko še glive (kandidaza), praživali (trihomonioza) ali ektoparaziti (garje, sramne uši).
Besedilo: Maja Sodja. Foto: Shutterstock.
Preberite še: Resnice in zmote o neplodnosti
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"