Kardiologinja pojasnjuje, od česa je odvisen potek infakrta in kako najbolje ukrepati.
Srčni infarkt pogosto dojemamo kot stanje, pri katerem je še dovolj časa za ukrepanje. Resničnost je precej bolj nevarna. Statistika kaže, da približno 70 odstotkov ljudi srčni infarkt preživi, hkrati pa življenje izgubi skoraj tretjina bolnikov. Več kot polovica umrlih ne pride niti do bolnišnice.
Ti podatki jasno kažejo, kako dragocena je vsaka minuta in zakaj simptomov infarkta nikoli ne smemo prezreti. Prav v prvih trenutkih se namreč odloča o tem, kaj se dogaja v srčni mišici.
Najbolj problematične so akutne okvare srca
Kardiologinja dr. Nataša Novičić za portal zdravlje.kurir.rs pojasnjuje, da v številnih primerih smrt ne nastopi zaradi postopnega pešanja srca, temveč zaradi nenadnih, nevarnih motenj srčnega ritma.
"Maligne aritmije, ki se pojavijo kot posledica akutne okvare srčne mišice, so vodilni vzrok smrti pri bolnikih s srčnim infarktom, še preden ti pridejo do bolnišnice," poudarja dr. Novičić.
Zato pri nekaterih ljudeh infarkt ne pusti dovolj časa, da bi se razvili značilni simptomi in bi lahko poiskali pomoč. Pri drugih pa organizem uspe prenesti začetni udarec, kar omogoči prihod v bolnišnico in začetek zdravljenja. Obseg okvare srčne mišice je predvsem odvisen od tega, katera krvna žila je prizadeta in ali je popolnoma ali le delno zaprta.
"Moč infarkta oziroma velikost brazgotine, ki nastane, je odvisna od velikosti zamašene krvne žile in od tega, ali je žila popolnoma zaprta. To sta najpomembnejša dejavnika za prognozo izida infarkta. Na potek pa vplivajo tudi starost, pridružene bolezni, predhodno obstoječa koronarna bolezen, delovanje ledvic, elektrolitsko ravnovesje, terapija, ki jo je oseba jemala pred infarktom, ter življenjske navade, kot je kajenje," pojasnjuje kardiologinja.
Zanimivo je tudi, da ljudje, ki pred tem niso imeli diagnosticirane srčne bolezni, nimajo nujno boljše prognoze.
"Pri mlajših ljudeh pogosto pride do nenadnega nastanka krvnih strdkov, velikokrat v večjih žilah srca, kar praviloma povzroči obsežnejšo okvaro srčne mišice. Pri osebah z že prisotno koronarno boleznijo pa je srčna mišica delno prilagojena slabši oskrbi s kisikom in lahko krajši čas lažje prenaša spremembe, ki nastanejo med infarktom," razlaga kardiologinja.
Zlata ura in netipični znaki
Čas ostaja eden ključnih dejavnikov. Daljše čakanje pomeni večjo okvaro srčne mišice in večje tveganje za zaplete.
»Vsaka minuta brez pomoči pri srčnem infarktu vodi v vse hujšo okvaro srčne mišice, s tem pa se povečuje tveganje za zaplete in nenadno srčno smrt. Najboljše izide lahko pričakujemo, če se prekrvavitev prizadete žile ponovno vzpostavi z zdravili in ali s koronarografijo v prvih šestdesetih minutah. Zato je vse, kar skrajša čas do prihoda v bolnišnico, izjemnega pomena,« opozarja dr. Novičić.
Najpomembnejši simptom, ki ga ne smete podcenjevati, je stiskajoča bolečina v prsih ali občutek pritiska za prsnico, ki se lahko širi v levo roko, ramo, vrat ali čeljust. Infarkt pa se lahko kaže tudi z netipičnimi težavami, kot so bolečina v zgornjem delu trebuha, slabost, bruhanje, nenadna oslabelost, močno potenje ali občutek pomanjkanja zraka.
Najtežji scenarij
Tudi kadar zdravnikom uspe pravočasno storiti vse potrebno, je v redkih primerih infarkt lahko tako obsežen, da srce ne zmore več učinkovito črpati krvi ali se razvijejo drugi hudi zapleti. Takrat lahko nastopi stanje, podobno šoku, pri katerem se organizem odziva nepredvidljivo in zdravljenje postane bistveno zahtevnejše, opozarja kardiologinja.
Kako povečati možnosti za preživetje
Na vprašanje, kaj lahko vsak od nas stori, da bi povečal možnosti za preživetje infarkta pri sebi ali pri osebi v svoji bližini, dr. Novičić odgovarja jasno: najprej je treba zmanjšati dejavnike tveganja in imeti kronične bolezni pod nadzorom.
"Kajenje, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost ter slabo urejen krvni tlak, sladkorna bolezen in povišane maščobe v krvi pomembno povečujejo tveganje za srčni infarkt. Poleg tega je zelo pomembno, da znate pomagati drugim. Prva pomoč v obliki zunanje masaže srca, brez umetnega dihanja, do prihoda nujne medicinske pomoči pri osebi, ki je izgubila zavest in ne diha, lahko reši življenje, tudi kadar gre za nevarne aritmije, ki spremljajo srčni infarkt," poudarja dr. Nataša Novičić.
Vir: zdravlje.kurir.rs
