Strokovnjak opozarja na resne posledice navade, ki se mnogim zdi povsem nedolžna.
Znani nevrolog dr. Rab Navaz, ki ima za sabo dolgoletne klinične izkušnje, opozarja na navado, ki se ji dosledno izogiba, saj lahko dolgoročno škoduje zdravju možganov.
»Ena od navad, ki se ji izogibam, je pomanjkanje spanja – predvsem tako, da ne ostajam pokonci ob telefonu ali prenosniku, še posebej ne v postelji. Ljudje mislijo, da gre za neškodljiv način sprostitve, vendar je to pogosto začetek kroničnega pomanjkanja spanja.«
Pojasnjuje, da je spanec ključen proces, v katerem možgani utrjujejo spomine, zmanjšujejo stres in aktivirajo nočni sistem »čiščenja«. »Če si krajšate spanec, boste morda kratkoročno še vedno delovali, vendar se primanjkljaj tiho kopiči skozi leta,« je povedal za Parade, njegove besede pa povzemajo na portalu espresso.co.rs.
Ne spreglejte:
Ko spite premalo in vaš spanec ni kakovosten, možgani ostajajo v stanju budnosti. Sčasoma je kronično pomanjkanje spanja povezano s slabšo zbranostjo, počasnejšo obdelavo informacij, večjimi nihanji razpoloženja in povečanim tveganjem za bolezni ožilja. Vse to lahko pospeši kognitivno staranje.
»Ena neprespana noč sicer ne povzroči demence, vendar pa je dolgotrajen vzorec slabega spanja resen dejavnik tveganja – še posebej, če je povezan z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ali nezdravljeno spalno apnejo,« poudarja.
Zato je pomembno, da vzpostavite redno spalno rutino. »Prednost dajem temu, da se zbujam ob isti uri, saj to bolj zanesljivo uravnava biološko uro kot iskanje ‘popolnega’ časa za odhod v posteljo. Poskušam imeti tudi umirjeno večerno rutino, ki je namerno preprosta: zatemnjena svetloba, čim manj zaslonov in predviden prehod v spanec.«
Kot eno ključnih dobrih navad izpostavlja tudi gibanje čez dan, saj telesna kondicija podpira prekrvavitev možganov in izboljšuje kakovost spanja.
»Resno jemljem smrčanje in dnevno zaspanost, saj je nezdravljena spalna apneja tveganje za zdravje možganov, čeprav jo je mogoče učinkovito zdraviti.«
Za konec svetuje še konkretne korake:
»Določite si strog čas, ko prenehate uporabljati zaslone – 45 do 60 minut pred spanjem. Ta čas raje namenite pomirjujoči dejavnosti, kot so topel tuš, lahkotno raztezanje ali branje knjige. Če vas preplavijo misli in vas ženejo k neskončnemu brskanju po telefonu, jih raje zapišite na papir in zaprite zvezek. Večina ljudi ne potrebuje več samodiscipline, ampak manj motečih dražljajev.«
Vir: espresso.co.rs