So meduze nadležne? Ne, koristne!

20. 10. 2017 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
So meduze nadležne? Ne, koristne! (foto: Tihomir Makovec)
Tihomir Makovec

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) sodeluje v evropskem raziskovalnem projektu, katerega osrednja tema je uporaba meduze za proizvajanje novih produktov.

Globalne klimatske spremembe in pritiski človeka na ekosistem se odražajo tudi v zmanjšanju števila rib v oceanih. S prelovom se zmanjšuje število morskih organizmov, ki z meduzami tekmujejo za hrano, kar ima za posledico porast števila meduz v morskem okolju. O meduzah pogosto spregovorimo zgolj v kontekstu nadležnosti in ogrožanja dobrega stanja in zdravja človeka. To pa bi radi spremenili s projektom GoJelly, katerega koordinator je nemški GEOMAR Helmholtz Centre for Ocean Research. V projektu bomo uporabili meduzno biomaso kot vir za izdelavo filtra za mikroplastiko, gnojil in ribjo hrano. Projekt v višini 6 milijonov evrov financira Evropska unija.

Čeprav se ti sluzasti organizmi nekaterim posameznikom morda zdijo zanimivi, so nekatere vrste strupene, določene tropske vrste pa spadajo celo med najbolj toksične organizme na svetu. Poleg tega je število meduz v porastu, na kar vplivajo višanje temperature morja, zakisanje oceanov in prelov rib. Cvetenja meduz so vedno pogostejša in so v preteklosti že uničila ribogojnice v evropskih obalnih morjih in blokirala hladilne sisteme elektrarn. Ali obstaja rešitev za to nastajajočo okoljsko grožnjo?

Na to vprašanje lahko odgovori konzorcij, sestavljen iz 15 znanstvenih inštitucij iz osmih držav, ki ga koordinira GEOMAR Helmholtz Centre for Ocean Research Kiel. V sklopu projekta GoJelly želimo to prepoznano grožnjo smiselno uporabiti za izdelavo novih izdelkov. “V Evropi predstavlja rebrača, ki je invazivna vrsta, kar en milijon ton biomase. Čeprav meduze in težave, ki jih povzročajo, ostajajo neopažene, moramo poiskati rešitve,” pravi dr. Jamileh Javidpour iz GEOMAR-ja, idejna vodja in koordinatorica projekta GoJelly.

V prvi fazi projekta bomo preučili življenjski cikel različnih meduznih vrst. Ker ga ne poznamo dovolj podrobno, je skoraj nemogoče predvideti, kdaj in kje bo prišlo do pojava večjega cvetenja meduz. "Zato želimo večje roje meduz uloviti, preden dosežejo obalo," pravi dr. Javidpour.

Hkrati bomo poskusili uporabiti ulovljeno meduzno biomaso. Ena od idej je na primer uporaba te proti drugim onesnaževalcem človeškega izvora. “Študije so pokazale, da lahko meduzni mukus nase veže mikroplastiko. Zato bomo izdelali prototipe biofiltrov, narejenih iz meduz, ki bi se jih lahko uporabilo v čistilnih napravah ali v tovarnah, kjer proizvajajo mikroplastiko,” razlagajo raziskovalci.

Ekipa iz Morske biološke postaje Piran: Tinkara Tinta, Ana Rotter in Katja Klun.

Meduzna biomasa kot gnojilo

Meduzna biomasa se lahko uporabi tudi kot gnojilo v kmetijstvu ali kot hrano v akvakulturi. “Ribe v ribogojnicah trenutno hranijo z ujetimi divjimi ribami, kar ne pripomore k zmanjšanju prelova rib, ampak ga samo poveča. "Trajnostna rešitev bi bila uporaba meduzne biomase za prehrano rib. To bi hkrati pripomoglo k zaščiti ribjih zalog,” pravi konzorcij GoJelly.

Meduze na jedilniku

Raziskovalci razmišljajo tudi o proizvodnji hrane za prehrano ljudi. “V nekaterih kulturah uporabljajo meduze na jedilniku. Javnost bomo lahko prepričali, če končni izdelek ne bo več sluzast”, poudarja dr. Javidpour. Še pomembneje, meduze vsebujejo kolagen, ki je zelo iskana sestavina v kozmetični industriji.

V sklopu tega projekta bodo dr. Ana Rotter in njeni sodelavci z Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) preučevali možnosti izdelave biofiltra za mikroplastiko na osnovi meduznega mukusa in uporabo meduzne biomase za gnojenje ter bodo odgovorni za celokupno obveščanje o projektnih aktivnostih.

Projekt GoJelly financira Evropska unija kot del okvirnega programa Obzorje 2020.

Foto: Tihomir Makovec

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?