Lahko soda bikarbona (ja, to je ta prašek, ki ga uporabljate pri peki kruha in piškotov) pomaga pri hujšanju? Nekateri trdijo, da pomaga. A preverimo, kaj o tem pravi znanost?
Sodo bikarbono najdemo skoraj v vsakem gospodinjstvu, a že dolgo ni več le sestavina v receptih. Uporablja se za čiščenje, umivanje, osebno nego, že nekaj let med ljudmi kroži recept naravne kemoterapije, zadnje čase pa jo povezujejo s hujšanjem.
- Več o zdravljenju s sodo bikarbono si preberite v članku Zdravljenje raka s sodo bikarbono - da ali ne?
Pa soda bikarbona res pomaga tudi pri hujšanju?
Zakaj ljudje mislijo, da soda bikarbona pripomore k hujšanju?
Najprej nekaj dejstev s področja kemije.
Soda bikarbona je kemična spojina po imenu natrijev bikarbonat. Ko sodo bikarbono zaužijete (recepti so ponavadi zelo preprosti - mešanica limoninega soka in soda bikarbone ali preprosto soda bikarbona vmešana v vodo), reagira z želodčno kislino, iz tega pa nastanejo sol, voda in ogljikov dioksid.
Ker je alkalna, lahko blaži simptome, kot so prebavne motnje in slabost, ti pa so večinoma posledica prevelike količine želodčne kisline. Ko odleže želodcu, pa v njem tudi ne občutite več takšne teže.
Dr. Rachele Pojednic, asistentka nutricistike na univerzi Simmons College, pojasni: »Želodec naj bi imel zelo nizek pH, kar posledično povzroči zgodnjo fazo prebavljanja beljakovin. Če boste zaužili ogromen obrok z veliko vsebnostjo beljakovin (oziroma morda celo maščob), bodo celice prebavnega trakta začele izločati dodatno količino kisline, da bi hrano lahko razgradile.«
Sama kislina sicer še ne povzroča nelagodja, kadar pa je v želodcu preveč pritiska, se lahko nabere v požiralniku ter povzroči razdraženost v obliki prebavnih motenj oziroma refluksa kisline. Zato so tudi v medicini najpogosteje sodo bikarbono uporabljali kot antacid - ker nevtraliira kislino, ki se nabira v požiralniku ali prebavnem traktu.
Obstaja pa tudi druga plat!
Soda bikarbona lahko povzroči napihnjenost (ker je njen stranski produkt ogljikov dioksid).
»Nobenega fiziološkega vzroka ni, zaradi katerega bi prispevala k izgubi telesne teže,« pravi Pojednicova.
Ne smemo pozabiti, da do izgube telesne teže pride takrat, ko ustvarimo deficit, ko torej porabimo več energije iz hrane, kot jo zaužijemo.
Zaključek:
Preberite še:
In preizkusite:
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"