Koža pogosto prva opozori, da z imunskim sistemom nekaj ni v redu – če le veste, na kaj morate biti pozorni.
Se vam je pred nekaj tedni pojavil nenavaden izpuščaj, ki kljub blagim ukrepom, kremam s kortikosteroidi in redni hidraciji ne izgine? Mnogi takšne spremembe razumejo kot estetsko težavo ali prehodno nevšečnost.
V večini primerov je vzrok res "neškodljiv", na primer ekcem ali alergijska reakcija. Včasih pa je ozadje resnejše. Ko imunski sistem začne napadati lastne celice in tkiva – kar je osnova vseh avtoimunskih bolezni – se prvi znaki pogosto pokažejo prav na koži.
Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje avtoimunske bolezni prizadenejo približno osem odstotkov prebivalstva, med obolelimi pa je kar 80 odstotkov žensk. Pri številnih teh boleznih je vnetje na koži vidno veliko prej, preden se razvijejo notranji simptomi.
»Ljudje pogosto podcenjujejo spremembe na koži in jih obravnavajo kot kozmetični problem, ne pa kot znak sistemske bolezni. V večini primerov je to res nenevarno, včasih pa je vzrok lahko avtoimunsko obolenje,« opozarja dr. Robert Shmerling, revmatolog in urednik publikacije Harvard Health Publishing.
Ko težava ni le površinska
Več avtoimunskih bolezni se kaže predvsem s kožnimi spremembami – z izpuščaji, mehurji, luščenjem, suhostjo, zadebelitvami, spremembami pigmentacije ali bolečimi lezijami.
- Luskavica (psoriaza) povzroča rdeče, zadebeljene in luskaste spremembe. Pri delu bolnikov se razvije tudi psoriatični artritis z bolečinami in otekanjem sklepov.
- Lupus lahko povzroči značilen izpuščaj v obliki metulja na obrazu, pogosto po izpostavljenosti soncu. Sistemska oblika bolezni lahko prizadene tudi ledvice, srce in možgane.
- Sklerodermija povzroči napeto in trdo kožo zaradi prekomerne tvorbe kolagena, spremembe pa lahko zajamejo tudi notranje organe.
- Dermatomiozitis se pogosto prepozna po rdečkasto-vijoličnem izpuščaju na vekah, spremlja pa ga lahko tudi mišična oslabelost.
- Vitiligo povzroča izgubo pigmenta, zato se na koži pojavijo bele lise, najpogosteje na rokah in obrazu.
- Bulozni pemfigoid se kaže z velikimi, s tekočino napolnjenimi mehurji, saj imunski sistem napada strukture, ki povezujejo plasti kože.
- Alopecija areata vodi v izpadanje las v omejenih zaplatah ali celo v popolno izgubo las.
- Lichen planus povzroča vijolične, ravne in srbeče spremembe na koži, prizadene pa lahko tudi sluznico, nohte in lasne mešičke.
- Avtoimunske bolezni ščitnice, kot sta Hashimotov in Gravesov sindrom, se lahko kažejo s suho kožo, bledico, oteklinami ali grobo teksturo kože.
- Celiakija, ki nastane kot imunski odziv na gluten, se pri manjšem delu bolnikov kaže tudi z izpuščaji, mehurji ali ranami na koži.
- Revmatoidni artritis večinoma prizadene sklepe, pri nekaterih bolnikih pa se pojavijo tudi podkožni vozliči.
- Sarkoidoza lahko povzroči vijolične ali rdečkaste kožne spremembe ter prizadene pljuča, jetra in druge organe.
Spremembe, ki lahko prehitijo diagnozo
Po besedah dr. Shmerlinga se lahko kožne spremembe pojavijo mesece ali celo leta, preden je avtoimunska bolezen dokončno diagnosticirana.
»Na avtoimunsko bolezen lahko opozarjajo znaki, kot so izrazit izpuščaj na obrazu, nenadno izpadanje las, dolgotrajna suhost, srbečica ali izpuščaji, ki kljub domači negi ne izginejo. Še posebej sumljive so situacije, ko se kožne spremembe pojavijo skupaj z drugimi simptomi, na primer z mišično oslabelostjo, nepojasnjeno izgubo telesne teže ali kronično utrujenostjo,« poudarja zdravnik.
V takšnih primerih kožnih sprememb ne gre obravnavati ločeno, temveč kot del širše slike zdravja. Pravočasen obisk zdravnika in povezovanje kožnih znakov z drugimi težavami sta ključna koraka k zgodnjemu odkrivanju bolezni in preprečevanju resnejših zapletov, še dodaja dr. Shmerling.
Vir: zdravlje.kurir.rs
