Ali lahko srce zares "poči"? Kardiolog razkriva vse o sindromu, ki je lahko enako nevaren kot srčni infarkt

Obstajajo trenutki, ko srce ne boli le metaforično – v določenih okoliščinah lahko zares »poči«. Gre za pojav, znan kot sindrom zlomljenega srca ali t. i. takotsubo sindrom. To ni poetična domislica, temveč resna, akutna srčna bolezen, ki se pojavi ob močnih čustvenih pretresih – ob izgubi, žalosti, strahu ali celo ob veliki sreči. Smrtnost je primerljiva s tisto pri infarktu.

O znakih bolezni, načinih zdravljenja in razlogih, zakaj sindrom pogosteje prizadene ženske, so se na portalu zdravlje.kurir.rs pogovarjali s prim. dr. Živanom Dimitrijevićem, kardiologom z dolgoletnimi izkušnjami.

»Ljudje pogosto rečejo, da je nekomu počilo srce od žalosti oziroma stresa, vendar to v resnici pogosto pomeni infarkt. Tudi žalost je hud stres za telo, ki lahko sproži različne odzive v žilah in vodi bodisi v infarkt bodisi v takotsubo sindrom,« pojasnjuje dr. Dimitrijević.

Kaj pomeni "takotsubo"?

Izraz izvira iz Japonske, kjer »takotsubo« označuje glineno past za hobotnice. Srce prizadetega bolnika na slikah dejansko dobi takšno obliko – zoženo na vrhu in razširjeno na dnu.

»Gre za izjemno redek pojav – v 40 letih kariere sem ga srečal le enkrat. In to šele tik pred upokojitvijo,« pravi zdravnik.

Čustveni in fizični sprožilci

Sprva so zdravniki menili, da je sindrom zlomljenega srca izključno posledica čustvenega stresa – smrti bližnjega, mobinga na delovnem mestu ali soočenja z resno diagnozo. Danes pa je znano, da ga lahko sprožijo tudi telesni dejavniki, kot so možganska kap, epilepsija ali krvavitve v možganih. Pri približno tretjini bolnikov pa sprožilca sploh ne najdejo.

Sindrom je bil sistematično opisan na Japonskem po velikem potresu leta 1991, ko so zdravniki opazili srčne spremembe pri ljudeh, ki so bili pod močnim stresom, vendar niso imeli infarkta.

»Na EKG-ju in v laboratoriju so znaki podobni kot pri infarktu, vendar so odstopanja blažja. Takrat so bili prvič sistematično opisani kriteriji za diagnozo, ki so nato postali del medicinske literature,« razlaga zdravnik.

Spomni se tudi primera edine pacientke, pri kateri je osebno diagnosticiral tak sindrom.

»Šlo je za gospo, katere otrok je bil hudo poškodovan v prometni nesreči. Od dogodka do sprejema v bolnišnico je minilo 24 ur. Imela je močne bolečine v prsih, vse je kazalo na infarkt. Na ultrazvoku sem opazil nenavadno delovanje srca – vrh ni utripal pravilno, baza pa je delovala normalno. Kolegica se je spomnila na takotsubo sindrom, preverili smo parametre – in vse se je ujemalo,« pripoveduje dr. Dimitrijević.

Zdravljenje je enako kot pri infarktu

Gospa je na srečo preživela. Sprva so jo zdravili kot bolnico z infarktom, kasneje pa je bila opravljena še koronarografija. Izkazalo se je, da so njene koronarne arterije popolnoma čiste.

»To pri infarktu ni običajno – tam vedno najdemo vsaj delno zamašitev žil. Njene žile so bile gladke in zdrave, kar je bil jasen znak, da ne gre za infarkt. S pomočjo literature smo potrdili, da gre res za takotsubo sindrom.«

Laboratorijski testi lahko zdravnike hitro zavedejo, saj tudi pri tem sindromu pride do povišanih vrednosti encimov, ki kažejo na poškodbe srčne mišice. A razlike so subtilne.

»Tudi pri tem sindromu se v krvi pojavijo encimi, značilni za poškodbe srca, vendar v blažji obliki in počasneje. Ključna razlika je, da so koronarne arterije pri tem sindromu povsem čiste.«

Zaradi podobnosti s klinično sliko infarkta zdravniki pričnejo zdravljenje po istem protokolu – z zdravili za redčenje krvi in preprečevanje strdkov, da bi zaščitili srčno mišico.

»Tako se postopa po vsem svetu, saj začetni simptomi preveč spominjajo na infarkt, da bi lahko tvegali.«

Tisto, kar ta sindrom ločuje od ostalih srčnih bolezni, je njegov sprožilec: čustvo. Čeprav je danes znano, da lahko nastane tudi zaradi fizičnih dejavnikov, ostaja psihični stres najpogostejši povod.

»Tega ni mogoče preprečiti, je pa opaziti, da je tveganje večje pri ljudeh, ki so bolj čustveno ranljivi. Nismo vsi enako odporni na stres. Pri nekaterih ljudeh močan čustveni pretres sproži del avtonomnega živčevja, ki upočasni srčni utrip in povzroči zoženje žil. Telo in psiha sodelujeta, mehanizmov pa je verjetno še veliko več – kdo bi vedel vse,« pove z rahlim nasmehom.

Sindrom zlomljenega srca je prostor, kjer se srečata medicina in čustvo – ali kot pravi dr. Dimitrijević – točka, kjer se kardiologija dotakne psihologije in celo filozofije.

»Srce v anatomskem smislu seveda ni središče čustev, a v simbolnem smislu to v naši kulturi nedvomno je. Vzemimo na primer znano poezijo Smrt majke Jugovića, kjer materi zaradi izgube vseh sinov 'srce poči'. To je najlepši opis takotsubo sindroma – stoletja preden ga je priznala medicina.«

Vir: zdravlje.kurir.rs