Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrti skozi vse leto, vendar se število akutnih srčnih napadov v zimskih mesecih še poveča. Zakaj je temu tako in kako se lahko zaščitimo?
Razlogi so tako biološki, svoj del odgovornosti pa nosijo tudi spremembe življenjskega sloga v hladnejšem delu leta.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da nizke temperature sicer delujejo na telo navidezno površinsko, njihov vpliv na srčno-žilni sistem pa je v resnici lahko izrazit, zlasti pri ljudeh, ki že imajo srčne ali presnovne dejavnike tveganja.
Kako mraz vpliva na srce?
Mraz povzroči zoženje krvnih žil (vazokonstrikcijo), kar poviša krvni tlak. Srce mora zato močneje delati, da ohranja ustrezno telesno temperaturo. Hkrati se pospeši srčni utrip in poveča potreba srca po kisiku, kar dodatno obremeni srčno-žilni sistem v primerjavi z milejšimi vremenskimi razmerami.
Poleg tega lahko nizke temperature povzročijo, da kri postane gostejša in bolj "lepljiva". To poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko zamašijo koronarne arterije in sprožijo srčni infarkt. Pri osebah z že okvarjenimi žilami ali povišanim holesterolom je to tveganje še večje.
Življenjski slog in dodatna tveganja
Zima pogosto prinese manj gibanja in več časa, preživetega v zaprtih prostorih. Ljudje posegajo po bolj kalorični hrani, med prazniki pa se pogosto poveča tudi uživanje alkohola. Vse to lahko vodi v povišan krvni tlak, povečanje telesne teže in slabši profil maščob v krvi, kar dodatno obremeni srce.
Ne gre zanemariti niti dejstva, da so v zimskem času pogostejše okužbe dihal, kot sta prehlad in gripa. Te lahko sprožijo vnetne procese v telesu in dodatno obremenijo srce ter povečajo tveganje za akutne srčno-žilne zaplete.
Simptomi srčnega infarkta
Bodite pozorni na naslednje znake, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč:
- bolečina, pritisk ali občutek stiskanja v prsih,
- bolečina, ki se širi v levo roko, ramo, vrat ali čeljust,
- težko dihanje, tudi v mirovanju,
- hladen znoj, slabost ali bruhanje,
- nenadna utrujenost, oslabelost ali omotica.
Kako se lahko zaščitite?
Hladno vreme vpliva na delovanje srca neposredno in posredno. Še posebej previdni bi morali biti, če imate že diagnosticirano srčno bolezen, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen ali povišan holesterol.
Zdravniki svetujejo, da v zimskih mesecih:
- redno merite krvni tlak,
- vzdržujete telesno toploto z večplastnim oblačenjem,
- se izogibate nenadnim izhodom na hud mraz,
- ostanete telesno aktivni, vendar vadbo prilagodite vremenskim razmeram,
- poskrbite za uravnoteženo prehrano,
- razmislite o cepljenju proti gripi, da zmanjšate tveganje za okužbe dihal.
S premišljenimi navadami in pravočasno previdnostjo lahko tudi pozimi pomembno prispevate k ohranjanju zdravja svojega srca.
Vir: zdravlje.kurir.rs
