Počasi bomo morali sprejeti realnost, da stresa v našem življenju ne bo manj. Glede na tempo, po katerem se pričakuje, da vodimo svoj vsakdanjik, glede na odgovornosti, ki se venomer znova dodajajo zaposlenim, in glede na našo popolno prepuščenost sistemu, v katerem živimo in čigar usoda je obenem tudi usoda naše prihodnosti, lahko pričakujemo, da bo stresa predvsem čedalje več. Zato ni več logično razmišljati, kako se stresu ogniti, temveč kako stres obvladati.
Ko smo poslušali govorce na letošnjem 2. Mednarodnem simpoziju z naslovom Zdrav življenjski slog med mitom in resničnostjo, smo ugotovili, da lahko strokovna javnost že ponudi nekaj takojšnjih rešitev za bolj zdravo življenje tudi, če ste pogosto podvrženi stresu.
In kar je najlepše – rešitev, ki se ponuja, je popolnoma enostavna in priročna. Je namreč aplikacija za vaš pametni telefon, ki jo izpopolnjujejo in razvijajo slovenski in ameriški strokovnjaki s področja medicine dela, kineziologije, presnove, psihologije in življenjskega sloga. Imenuje se 24alife (nekdanji @life) in živi na www.24alife.com.
Kaj je 24alife?
Dr. Amine Issa s klinike Mayo v ZDA ga na kratko opiše kot "vaš digitalni osebni trener, ki vam glede na vaše osebne karakteristike in vaš način življenja pomaga, da živite bolj zdravo – da bolj zdravo jeste, da se dovolj gibate, da dovolj spite in tako naprej."
Osebni trener na telefonu? Praktično. Ampak zakaj ga v resnici potrebujemo?
Učinke stresa lahko izničimo
V postopku razvijanja aplikacije 24alife je namreč klinika Mayo izvajala izredno zanimivo študijo med specializanti anesteziologije. Trinajstim specializantom so naredili fiziološke in psihološke meritve stresnih kazalnikov na začetku dela v bolnišnici in jih nato obiskali še dvakrat – po mesecu dni, ko naj bi bila raven stresa najvišji, in po treh mesecih, ko naj bi se mladi zdravniki že dovolj vpeljali v nov sistem, da bi stres moral nekoliko popustiti.
"Po prvem mesecu je bila raven stresnega hormona resnično visoka," opisuje rezultate Dr. John Eisenach, sicer profesor anesteziologije in psihologije, na Mayo kliniki pa dela na oddelku anesteziologije.
"Moramo vedeti, da mesec dni v tej službi pomeni, da specializanti ne vedo še nič o sami naravi dela, ne vedo niti, kje je stranišče."
Potem so meritve ponovili po treh mesecih. Stresni hormon je, po pričakovanjih, nekoliko upadel. A najbolj zanimivo je bilo, da ne glede na to, kako stresno je bilo življenje teh specializantov, njihovo zdravje ni bilo nikoli ogroženo. V telesu niso imeli nobenih negativnih sprememb zaradi izpostavljenosti stresu. Razlog? Navkljub zahtevnemu delu jim je uspelo ohranjati zdrav življenjski slog.
"Njihove zdrave življenjske navade – to pomeni predvsem, da so se gibali, da so zdravo jedli in da so dovolj spali – so omogočile soočanje s tem stresom."
In ta zaključek je le še potrdil, kako pomembno je ohranjanje zdravega življenjskega sloga, sploh če smo pogosto izpostavljeni stresnim situacijam.
Podobna študija zdaj poteka tudi v Sloveniji. Dr. Alojz Ihan, ki prav tako sodeluje pri projektu 24alife, pove, da slovenska različica vključuje 40 zdravnic družinske medicine, saj naj bi bil pri nas prav ta medicinski kader najbolj podvržen stresu – še več, zdravnice družinske medicine naj bi imele tudi krajšo življenjsko dobo.
Prve ugotovitve te sicer enoletne raziskave, ki se je šele dobro začela, kažejo, da je bolj stresno, če "delaš petnajstkrat mesečno prek normalnega delovnega časa, kot pa če kumulativno delaš več, torej, da v kosu delaš dlje, kot je bilo pričakovano," pravi dr. Ihan, ki verjame, da znajo končni rezultati te študije pomembno vplivati tudi na to, kako bomo v bodoče urejevali urnike zaposlenih, saj se zna pokazati, da so turnusi bolj stresni kot pa kakšna, morda na prvi pogled ne ravno najbolj smiselna rešitev za poklice, ki morajo biti na voljo praktično 24 ur na dan.
Od stresa do izgorelosti
Da se je ta študija najprej usmerila v medicinske delavce, je pravzaprav zelo logično, četudi se morda na prvi pogled zdi egocentrično, da se medicina ukvarja sama s seboj.
A kot pove dr. Eisenach: "Zdravje naroda je odvisno od zdravja zdravstvenega sistema, zdravje zdravstvenega sistema pa je odvisno od kvalitete in zdravja zdravnikov."
Povedano drugače – utrujeni in izmučeni zdravniki nam bodo bolj v škodo kot v korist. To potrjujejo tudi ankete, ki jih je med ameriškimi zdravniki opravil prijatelj dr. Eisenacha, in ugotovil, da je porast napak, ki so jih naredili bolj izmučeni zdravniki (uporablja se prav tako znan izraz 'burnout', izgorelost) tako radikalno visoka, da je šokiralo celo največje pesimiste.
In bolj se danes pogovarjamo o stresu, bolj se pogovarjamo tudi o terminu izgorelosti. 'Burnout' pa je pravzaprav posledica slabe odpornosti proti stresu. Nezdrav življenjski slog vodi do podleganja negativnim učinkom stresa, to pa vodi do izgorelosti.
Dr. Eisenach opredeli učinke stresa na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni so trije, in če dobro pomislimo, zelo opazni:
- čustvena izčrpanost,
- depersonalizacija (nezmožnost empatičnega stika z drugimi ljudmi) in
- nezmožnost uživanja v dobro opravljenem delu.
To pa potem dolgoročno vodi do trajnejših in bolj nevarnih posledic, ki jih združujemo pod besedo izgorelost. In če se lahko zgodi zdravnikom, se lahko zgodi tudi nam.
V boj proti stresu tudi delodajalci
Dejstvo je torej, da je prihodnost soočanja s stresom tako v naših, osebnih rokah, kot tudi v rokah delodajalcev. V Ameriki so na tem področju že korak ali dva pred nami, saj se v projekte boja proti stresu že učinkovito vključujejo tako podjetja, ki želijo imeti čim bolj zdrave in zadovoljne zaposlene (in s tem manj bolniških in večjo storilnost na delovnem mestu), kot tudi storitvene dejavnosti, na primer fitnes centri.
Dr. Matthew Clark, psihiater in psiholog s klinike Mayo pove, da ko govorimo o danes tako popularni besedi 'wellness' (recimo ji 'splošno zadovoljstvo'), si pod to besedo različni ljudje predstavljajo različne stvari.
"Wellness nekateri definirajo kot zdravo prehrano, drugi kot aktivno življenje, tretji kot zdrav način življenja. Wellness je pravzaprav združitev treh aspektov: zdrava prehrana, dovolj spanja in dovolj gibanja," pravi dr. Clark.
"Kjer se pojavi problem, je motivacija ljudi, da se tega tudi lotijo." In tu projekt 24alife vidi potencialno udeležbo delodajalcev.
V Ameriki so se motivacije zaposlenih prek projekta 24alife lotili s skupinskimi programi. Imajo recimo skupino A in skupino B, ki vodi bolj zdravo življenje s pomočjo te nove aplikacije, vsak mesec pa primerjajo rezultate. Vnos tekmovalnosti kot motivacije za bolj zdravo življenje morda deluje v Ameriki, vprašanje pa je, ali bo podobna tehnika delovala tudi pri nas.
Stroka se strinja, da je treba rešitve prilagoditi vsaki nacionalni miselnosti posebej, s plemenitim ciljem, da se kar čim več ljudi enostavno in hitro navadi na bolj zdrav življenjski slog. Le zdrav življenjski slog je namreč najboljša odpornost proti negativnim učinkom stresa. Zato je pomembno, da naše telesne parametre obravnavajo zdravniki in da se tudi sami naučimo prepoznavati znake, na katere moramo biti pozorni, kako na njih odreagirati in kako jih v nadalje preprečiti.
Janez Uplaznik, direktor razvojnega centra IKTS Žalec, kjer z dolgoletnim znanjem s področja tehnologije skrbijo za tehnološke vidike projekta 24alife, zato že napoveduje nove različice aplikacije – poleg že delujoče za nas, posameznike, se ji pridružuje še korporativna različica, ki zna biti izredno zanimiva za podjetja, fitnes različica, ki bo ponudila nove možnosti fitnes centrom v skrbi za njihove člane, in celo različica za diabetike, ki seveda zahtevajo bolj skrbno načrtovanje vseh sfer zdravega življenja. Ker je digitalni trener za bolj zdravo življenje z nami vsak dan, ves dan, so aplikacijo preimenovali v 24alife, Uplaznik pa ob tem omenja še en bonus tega projekta, ob katerem smo tudi mi lahko le ponosno prikimali: "24alife je interdisciplinarno in mednarodno podprt projekt, ki iz Slovenije v tujino prodaja znanje, in ne ljudi." Bo eno največjih nevarnosti modernega sveta lahko rešila slovensko-ameriška naveza? Mi verjamemo, da ima odličen potencial.
Napisal Darjo Hrib, foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?