Kačji ugrizi se lahko zgodijo vse leto, pogostejši pa so poleti. Pogledali smo, katere strupne kače imamo v Sloveniji in katere na Hrvaškem, kjer je trenutno velik del Slovencev, kako preventivno ukrepati in kaj narediti, ko nas strupena kača ugrizne. Statistika ni črna, je pa seveda treba biti previden in predvsem je potrebno znati hitro in pravilno ukrepati.
Kače so živali iz skupine plazilcev. So poikilotermni, kar pomeni, da svoje telesne temperature ne morejo uravnavati tako kot ljudje, ampak se običajno ujema s temperaturo okolja. Najbolj jim ustreza temperatura 24-28 °C. Zato morajo pri izbiri zanje ugodnih habitatov zagotoviti dostopnost sončne energije za dvig telesne temperature ali sence za znižanje temperature, zato jih najdemo na mestih, kjer lahko spremenijo položaj, da se ogrejejo na sončnem, svetlem mesta s senco v bližini.
V Sloveniji živi 11, na Hrvaškem 15 vrst kač
V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so 3 strupene: modras, laški in navadni gad, na Hrvaškem, kjer dopustuje veliki Slovencev, živi 15 vrst kač, le 3 so strupene. Pomembno pa je omeniti, da je 12 vrst na Hrvaškem strogo zavarovanih z Zakonom o varstvu narave, zato jih je prepovedano poškodovati, ubijati, vznemirjati in ujeti ter zadrževati v ujetništvu.
Kače so tudi koristne
Čeprav kače marsikomu vzbujajo strah in nelagodje, so koristne živali, saj so na primer glodavci, ki jih najdemo okoli hiš, njihova hrana in s tem nadzorujejo njihovo število. Hranijo se tudi z žabami, kuščarji, drugimi kačami, pticami in njihovimi jajci, malimi sesalci, ribami, žuželkami in drugimi nevretenčarji.
Strupeni aparat
Strupeni aparat strupenih kač je sestavljen iz strupene žleze, izločevalnih kanalov in strupenih zob. Strupene žleze so modificirane žleze slinavke. Danes je funkcija žleze slinavke ustvarjanje kačjega strupa, ki imobilizira, ubije in prebavi svoj plen, služi pa tudi kot obramba pred plenilci.
Strupene kače v Sloveniji
Strupene kače v Sloveniji: modras, laški gad in navadni gad. Slovenske strupenjače lahko od daleč prepoznamo po čokatem telesu, zelo kratkem repu in ozki zenici, večinoma pa tudi po značilnem cikcakastem vzorcu na hrbtu. Treba pa je vedeti, da niso vsi gadi isti – pri nekaterih (odličen primer je laški gad) je vzorec lahko nepovezan in tvori prečne proge, medtem ko so pri obeh vrstah gada pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca.
Strupene in polstrupene kače na Hrvaškem
Na Hrvaškem živijo tri strupene kače iz družine gadov: modras, navadni gad in mali gad. Vse tri prepoznamo po značilnem "cik-cak" vzorcu na hrbtu, glavi, ki je po širini jasno ločena od vratu, ter po kratkem, čokatem telesu in zenicah v obliki navpičnih rež (ne -strupene živali, take zenice ima le črnorepi jelen).
Modras
Modras je pepelnato sive do rjavkaste ali rdečkasto rjave barve, zraste do 65 cm, redko do 90 cm. Glava ima značilen greben na vrhu gobca. Skoraj vedno je vzdolž hrbta temna vijugasta črta, ki je lahko v obliki romba ali »cikcak«, poteka pa od glave do konice repa. Prisoten je po vsej Hrvaški v primernih habitatih in na nekaterih otokih.
Profimedia
Laški gad
Laški gad je zaradi značilne oblike glave večkrat imenovani tudi rilčasti gad, je najredkejša slovenska strupenjača in ena najredkejših slovenska kača nasploh. Mnogo bolj je razširjena v sosednji Italiji. Široka glava, pokrita z mnogo majhnimi luskami je jasno ločena od vitkega vratu, rob ‘gobca’ pa je očitno zavihan navzgor. Telo laškega gada je sicer kratko a čokato, pri čemer je rep – kot je značilno za družino Viperidae – kratek. Hrbtni vzorec je sestavljen iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, ki so lahko delno povezanih v cikcakast vzorec.
Navadni gad
Navadni gad živi predvsem v celinskih predelih Hrvaške, od najnižjih do najvišjih nadmorskih višin. Dolg je do 65 cm, le izjemoma do 90 cm in ima tudi »cik-cak« linijo po telesu, ki je včasih prelomljena, bleda ali je sploh ni. Po obarvanosti se razlikuje rdečelaska, ki je lahko popolnoma črna ali ima vrsto prekinjenih prečnih prog. So svetlo sive do rjavkaste ali rdečkaste barve, pogosto pa najdemo tudi povsem črne (melanistične) primerke.
Profimedia
Mali gad
Gorski rumeni kolobar naseljuje gorska travišča Dinaridov in Šarskega sistema. Je edinstveno prilagojena na življenje v gorah in običajno živi v habitatih nad 1000 m nadmorske višine, le izjemoma v severozahodnem delu območja (Lika in Poštak) doseže 900 m nadmorske višine. Po videzu spominja na rdečetrebušasto drevo, vendar je manjša – zraste do 50 cm. Na Hrvaškem so znane izolirane populacije, začenši z južnega Velebita, Lisca in Visibabe v Liki, Poštaka, Dinare, Troglava in Kamešnice.
Polstrupene kače na Hrvaškem
Tudi na Hrvaškem živita dve slabo strupeni kači, t.i polstrupeno. Prvi je zmajur (Malpolon insignitus), ki je sivkasto-rdečkasto-rjave, olivne ali črnikaste barve, večinoma enakomerno obarvan, z velikimi očmi in izstopajočimi zgornjimi ploščicami (»obrvi«). Je velika kača, dolga do dva metra, in če jo poskušamo ujeti, glasno sikne. Prisoten je na obali vse od Istre do južne Dalmacije in na številnih otokih. Drugi je precej manjši črnorepi jelen (Telescopus fallax), s podobnim obsegom, običajno je sivkast ali rjavkast s temnimi lisami. Običajno lovi v mraku in ponoči, plen izvleče iz kritja.
Kačji ugriz - simptomi
Polstrupene živali imajo žleze, ki proizvajajo strup, in zadnje zobe za vbrizgavanje, vendar ne morejo dovolj ugrizniti človeka, da bi si ga vbrizgale. Po ugrizu »zmajura« se pojavi le blaga lokalna reakcija z bolečino na mestu ugriza. Čeprav ima črna tkanina strupen ugriz, zaradi majhnih ust ne more uporabljati strupenih zob, zato je klinična slika enaka kot po ugrizu kačjega pastirja.
Profimedia
Ugriz pod koleno
Večina pikov kač je v nogo pod kolenom. Značilen znak pika sta vbodni ranici na koži v razdalji od 0,6 do enega centimetra, ki rahlo ali pa sploh ne krvavita. Posledice kačjega ugriza so lahko paraliza dihalnih in drugih mišic ter odpoved ledvic in motnje strjevanja krvi. Lokalno pa se pojavijo bolečine, rdečina in oteklina, ki ji lahko sledita motnja pretoka krvi in limfe ter odmrtje mišičnega tkiva, so pojasnili na NIJZ-ju.
Kačji ugriz – preventiva
Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode ter glodalcev in drugih živali, s katerimi se prehranjujejo, tudi dvorišča hiš postanejo zanimiva za kače, kamor pridejo iskat hrano, vodo in zavetje. Če na dvorišču opazite kače, je potrebno odstraniti mesta, ki jih kače uporabljajo kot zatočišča (kupi kamenja ali različnih predmetov, zložene suhe veje, les ipd.) in redno kositi. Zapreti je treba tudi razpoke in luknje, skozi katere lahko kače vstopijo v stanovanjske objekte, garaže ali kleti.
Ne lovite kač!
Za posameznike je lov in ubijanje kač izziv, a kazniv, saj gre za vznemirjanje zavarovanih vrst. Hkrati je poskus ulova kače tudi nevarno dejanje, ki lahko povzroči kačji ugriz. Tudi fotografiranje od blizu lahko spodbudi kačo, da zavzame obrambni položaj in ugrizne.
Če se nahajate na območjih in habitatih, kjer običajno živijo kače, morate biti previdni, kar vključuje primerno vedenje in oblačenje v naravi.
Profimedia
Priporočljivo je:
- primerna obutev, ki ščiti stopalo pred ugrizi (ne hodite bosi ali v poletnih sandalih)
- nošenje dolgih hlač, nogavic in srajc z dolgimi rokavi
- bodite pozorni na mesta, kjer se gibljete, po možnosti hodite po poteh in se izogibajte območij zunaj poti. Kače zaznavajo tresljaje, ki jih povzroča hoja, zato se vam v večini primerov umaknejo s poti, preden jih sploh opazite.
Pri nabiranju špargljev ali drugih sadežev je na primer priporočljivo nositi rokavice in uporabiti palico, s katero lahko preverite območje, kjer se gibljete, hkrati pa boste z občasnim udarjanjem po tleh opozorili kačo na vaš prihod pravočasen.
Če plezate, je priporočljivo preveriti tudi prisotnost kač. Jeseni, ko se poletne temperature spustijo, bodite pozorni na veje dreves in grmovja, mimo katerih se peljete, saj se na njih takrat sončijo gadi.
Prva pomoč pri ugrizu kače (NIJZ):
- poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in odženemo kačo
- za pomoč pokličemo klicno številko 112
- zastrupljenec mora mirovati
- odstranimo uro, zapestnice, prstane in drug nakit
- rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki
- ud imobiliziramo, lahko z vejo ali s pohodno palico
- prizadeti ud naj leži nižje od srca
- poskrbimo za prevoz v bolnišnico, ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem predelu nam lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem
- za večino naših kač zdravniki uporabijo isti protistrup, zato niti ni pomembno, katera kača je ugriznila
Ne storite ničesar od naslednjega:
- v primeru ugriza ne čakajte, da se pojavijo simptomi, ampak takoj poiščite zdravniško pomoč
- ne uporabljajte preveza, ker preprečuje pretok krvi
- rane ne režite z nožem ali jo kakorkoli režite
- ne poskušajte izsesati strupa
- ne nanašajte ledu in mesta ugriza ne potapljajte v vodo • ne pijte alkohola kot protibolečinskega sredstva
- ne jemljite protibolečinskih zdravil (kot so aspirin, ibuprofen)
- ne poskušajte ujeti kače zaradi nevarnosti dodatnih ugrizov
Informacije o kačjih ugrizih
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se na svetu letno zgodi okoli 5,4 milijona kačjih ugrizov, od tega se do 2,7 milijona primerov konča z zastrupitvami. Približno 81.000 do 138.000 ljudi po vsem svetu vsako leto umre zaradi kačjih ugrizov, amputacij in drugih oblik invalidnosti pa je do trikrat več kot posledica ugrizov. Večina teh primerov se zgodi v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Čeprav so kačji ugrizi v Evropi relativno redki, so lahko smrtno nevarni. Ugrizi kač so vse pogostejši pri rekreacijskih in turističnih dejavnostih na podeželju. Kmetijske dejavnosti v Evropi zaradi uvedbe mehanizacije in strojev niso več povezane s kačjimi ugrizi.
V Sloveniji 5 do 10 ugrizov kač na leto
V Sloveniji ocenjujejo, da vsako leto kača ugrizne med 5 in 10 oseb. Po podatkih Centra za zastrupitve pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bilo od leta 1999 do oktobra 2008 pri nas zabeleženih okoli 40 kačjih ugrizov, največ so jih pripisali gadu. Nesreče se zgodijo, ko ljudje na izletih v naravo, pri nabiranju gozdnih sadežev ali pri kmečkih opravilih nevede primejo za kačo ali jo pohodijo z boso nogo. Večinoma pik naših strupenjač ni smrtno nevaren.
Nevaren ugriz v predel glave
Zelo nevaren je le ugriz v predel glave ali če kača piči majhnega otroka, starejšega ali bolnika. Vendar je dobro v vsakem primeru poiskati zdravniško pomoč. Če gre za kače, ki živijo pri nas v naravi, ni zelo pomembno, za katero vrsto gre, saj ugriza večinoma ne zdravijo s protistrupom. Morebitna alergijska reakcija na tuje beljakovine v njem je namreč veliko bolj nevarna kot sam učinek strupa. Tudi v redkih primerih, ko je ogroženo življenje, ob ugrizu naših strupenjač uporabijo isti, univerzalen protistrup. Če človeka ugrizne kakšna od tujih, eksotičnih kač, ki jih ljudje gojijo kot hišne ljubljence, pa je nujno vedeti, za katero vrsto gre. Le uporaba pravega protistrupa v večini takšnih primerov poškodovancu lahko reši življenje.
Na Hrvaškem največ ugrizov v Dalmaciji
Največ kačjih ugrizov beležijo v Dalmaciji (5,2 na 100.000 prebivalcev letno), večinoma prav v času poletne turistične sezone, od maja do konca avgusta. Najpogostejši so ugrizi modrasa, ki ga na Hrvaškem imenujejo poskok. Od začetka leta 2000 do konca leta 2012 je na Kliniki za infekcijske bolezni »Dr. Fran Mihaljević« v Zagrebu je bilo zaradi kačjih ugrizov obravnavanih skupno 54 bolnikov. 70 % vseh bolnikov je bilo moških. Največ ugrizov je bilo v obdobju od aprila do avgusta. Bolniki so bili stari od 18 mesecev do 73 let, povprečno 35 let. Med temi bolniki ni bilo smrti. V obdobju 2017-2021 je bilo število oseb, pri katerih je bil toksični učinek kačjega strupa kot glavni vzrok hospitalizacije, 127. Od tega je bilo največ ugrizov v letu 2018 (40 ugrizov), v letu 2021 pa je bilo 24 kačjih ugrizov. Vir: Kreni zdravo
Preberite še:
Neprijeten prizor: plažo v naši bližini so okupirale kače (VIDEO)
Če se v vročih dneh radi hladite v bazenu, morate upoštevati osnovna pravila (poglejte, kaj vse je prepovedano)
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič