Priznamo, da se sliši nekoliko neverjetno, toda svoje telo boste pomladili – in to izmerljivo – če se boste z mislimi preselili v svojo mladost!
V ZDA so s pomočjo znanstvenega eksperimenta dokazali, da lahko tako navznoter kot tudi navzven mladost ohranjamo z razmišljanjem.
Harvardska profesorica in psihologinja Ellen Langer je bivalni prostor opremila tako, kot bi se preselili v leto 1959: črno-beli televizorji, filmi, kot je na primer Nekateri so za vroče, in glasba Nata King Cola.
Nato se je vanj vselilo 16 starejših moških in žensk ter teden dni preživelo v okolju iz svoje mladosti. Ustvarili so dve skupini: prva skupina si je morala predstavljati, da dejansko spet živijo v letu 1959 in da so stari natančno kot takrat. Drugi so se smeli tistega obdobja le spominjati, vendar se pri tem držati tega, da so zdaj stari.
Po sedmih dneh za pet let mlajši!
Po tednu dni se je pokazalo nekaj izjemnega: obe skupini sta se 'pomladili'. Toda pri tistih, ki so se tudi notranje preselili v preteklost, so bile vidne veliko večje spremembe: bolje so se gibali, počutili so se v boljši kondiciji, bistveno so se izboljšale njihove miselne sposobnosti, pa tudi na videz so se spremenili.
Še nekaj posebej osupljivega: nevtralni opazovalci, ki so jim pokazali fotografije prej in potem, so ocenili, da je med posameznima fotografijama preteklo petletno obdobje. Narobe svet!
To lahko uspe tudi vam
Če denimo spremenimo razmišljanje, temu sledita tudi telo in duša. Morate pa biti dosledni, da bo delovalo. Prelistavanje albuma fotografij iz naše mladosti sicer poskrbi za pravi impulz, vendar je ta kratek in se hitro izgubi.
Kura proti staranju telesa in duha
Če se želite pomladiti na dolgi rok, morate občasno povabiti mladost v svoje misli: prisluhnite denimo pesmim, ki so se vam zdele sijajne pred 20 leti in se poskusite spomniti takratnih občutkov. In kako je bilo v vaših mladih letih, ko ste denimo seksali pod milim nebom in se na avtostop odpravili na morje? Začutite te položaje in se v mislih do najmanjših podrobnosti spomnite tistega dekleta.
Manj stresa s pravimi besedami
Dobro počutje in življenje lahko izboljšamo tudi še s čim drugim, in ne le z mislimi.
Enako učinkovita je tudi izbira besed! Znanstveniki so ugotovili, da lahko naša izbira besed dela čudeže. Posledica: manj stresa, manj prepirov in več samozavesti! Večina nas vsakodnevno hiti od enega do drugega opravka. Stres povsod, kamor pogledamo. In to dobesedno.
Navadili smo se, da tudi v pogovoru vse opravimo takoj in istočasno: "Jutri gremo jesti," "Naslednji teden praznujemo rojstni dan," ali pa "Maja gremo na počitnice". Za vse uporabimo sedanjost, se pravi sedanjo obliko – čeprav se bodo dogodki zgodili v prihodnosti.
Rešitev: govorite v prihodnosti. Se pravi ne recite več: "Jutri oddam dohodninsko napoved", temveč raje "Jutri BOM oddala dohodninsko napoved." Odločilna beseda 'bom' signalizira možganom, da se lahko sprostijo, ker se napovedan dogodek še ne bo zgodil takoj v tistem trenutku!
Boleči učinki
Psihologi z univerze v Jeni so ugotavljali, kaj določene besede sprožajo v naših možganih. Ugotovili so nekaj presenetljivih dejstev: besede, kot so mučno, uničujoče ali grozno, napadejo predel za bolečino v naših možganih in imajo enako intenzivnost kot vbodi. Znanstveniki zato menijo, da bi se morali čim bolj izogibati uporabi brutalnih izrazov pri govorjenju.
Ne vedno samo ne!
Dejstvo je, da naši možgani ne marajo ravno slišati besede 'ne' – v večini primerov jo prav radi preslišijo. Če si boste zapomnili to dejstvo, bo vaše življenje v prihodnje nekoliko lažje.
Če ste denimo pred izzivom, si nikakor ne smete reči, da je naloga težka ali pa nerešljiva. Raje recite: "To pa ni lahko!" Ta 'ni' se bo izgubil v vaših možganih, v njih pa se bo usidrala beseda "lahko". In naloga bo res takoj lažje rešljiva.
V obratni smeri pa velja: ko se boste pri naslednjem nakupovalnem izletu odločili, da ne zapravite vsega denarja, se raje odpovejte stavku "Ne bom zapravila vsega denarja". Ta 'ne' namreč zagotovo ne bo prišel do vaših možganov. Veliko bolje bo, če si boste rekli: "Hočem varčevati!"
Dovolj zakajev
"Zakaj se nočeš pogovoriti?" "Zakaj me ne poslušaš?" "Zakaj nimaš časa zame?" Strokovnjaki so si enotni v oceni, da ti stavki v našem sogovorniku vzbujajo le odpor in ga silijo v opravičevanje. Vprašanja z zakaj je bolje preoblikovati v na primer: "Kdaj se bova pogovorila?" ali pa "Kdaj boš imel kaj časa zame?" Vprašanje se ne bo slišalo kot očitek, temveč ga bodo možgani sogovornika zaznali kot 'povabilo'. In povabilu se radi odzovemo, kajne?
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"