Ti simptomi lahko opozarjajo, da je raven sladkorja v krvi previsoka. Če jih prezrete, lahko to privede do resnih zdravstvenih zapletov.
Povišan krvni sladkor lahko vsakdo občuti nekoliko drugače.
»Vsi nimajo enakih simptomov, nekateri pa jih sploh nimajo,« pojasnjuje Lori Zanini, dietetičarka iz Los Angelesa. Če sumite, da vaš krvni sladkor ni pod nadzorom, je pomembno, da ukrepate, tudi če se počutite dobro.
Po besedah endokrinologinje dr. Mary Ann Emanuele se lahko simptomi nenadzorovane sladkorne bolezni pojavijo šele takrat, ko je povišan krvni sladkor prisoten dlje časa.
Kateri so torej tisti simptomi, ki lahko opozarjajo na povišan sladkor v krvi?
1. Pogosto urinirate in ste zelo žejni
Pogosto uriniranje je eden pogostih, vendar manj očitnih znakov povišanega krvnega sladkorja. Ko se glukoza kopiči v krvi, morajo ledvice delati intenzivneje, da odstranijo njen presežek. Če telo ne zmore uravnavati ravni sladkorja, se ta izloča z urinom. Posledica je pogostejše uriniranje, hkrati pa lahko pride do dehidracije in močne žeje.
2. Bolj ste lačni kot običajno, a hkrati hujšate
Povečan občutek lakote je lahko znak povišanega sladkorja v krvi. Čeprav jeste več kot običajno, lahko kljub temu izgubljate telesno težo. To se zgodi zato, ker telo ne more učinkovito uporabiti glukoze kot vira energije. Namesto tega začne razgrajevati mišice in maščobo, kar vodi v nenamerno in nezdravo izgubo telesne mase. Poleg tega lahko opazite tudi mišično oslabelost ali večjo nagnjenost k padcem.
3. Nenehno ste utrujeni
Dolgotrajna utrujenost in izčrpanost sta pogosta znaka povišanega krvnega sladkorja. Ko v telesu ni dovolj inzulina, sladkor ostaja v krvi in ne prehaja v celice, kjer bi se uporabljal kot vir energije. Zaradi tega se lahko počutite brez moči. Pogosto uriniranje lahko povzroči tudi dehidracijo, kar utrujenost še dodatno poveča.
4. Imate zamegljen vid in pogoste glavobole
Visoka raven sladkorja v krvi lahko spremeni obliko očesne leče. Zaradi tega se lahko pojavi zamegljen vid in težave pri ostrenju. Takšne spremembe lahko otežijo delo, vožnjo ali branje, pogosto pa jih spremljajo tudi glavoboli. Ko se raven sladkorja v krvi stabilizira, se vid običajno ponovno izboljša. Če opazite težave z vidom, je pomembno, da se o tem pogovorite z zdravnikom.
5. Rane se celijo počasneje
Sladkorna bolezen lahko poškoduje živce in vpliva na prekrvavitev, zlasti v stopalih in spodnjem delu nog. Zaradi slabšega pretoka krvi se rane celijo počasneje, kar poveča tveganje za okužbe in razjede na stopalih. V hujših primerih lahko pride celo do amputacije, če okužbe ni mogoče zaustaviti. Zato je priporočljivo, da redno preglejujete svoja stopala in ob morebitni rdečici, oteklini ali ranah o tem obvestite zdravnika.
6. Mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah
Dolgotrajno povišan krvni sladkor lahko poškoduje živce, kar imenujemo diabetična nevropatija. Ta se pogosto kaže kot mravljinčenje, odrevenelost, bolečina ali šibkost v rokah, nogah in stopalih. Pri nekaterih ljudeh so simptomi blagi, pri drugih pa lahko močno vplivajo na vsakodnevno življenje. Ocenjuje se, da ima skoraj polovica ljudi s sladkorno boleznijo neko obliko diabetične nevropatije.
7. Na koži se pojavijo spremembe
Nediagnosticirana ali slabo nadzorovana sladkorna bolezen lahko povzroči različne spremembe na koži.
Med pogostejšimi so:
- kožni izrastki,
- zelo suha koža,
- rjave lise na golenih,
- rumenkaste izbokline na vekah,
- zadebeljena ali trda koža.
Lahko se pojavijo tudi temnejši, zadebeljeni predeli kože, najpogosteje na zadnjem delu vratu, pod pazduhami ali na obrazu. To stanje je lahko znak inzulinske odpornosti, ki je značilna za sladkorno bolezen tipa 2.
8. Pogostejše glivične okužbe
Pri ljudeh z visokim krvnim sladkorjem so pogostejše tudi glivične okužbe, ki jih pogosto povzroča kvasovka Candida albicans. Kvasovke se hranijo z glukozo. Če je sladkor v krvi visok, je več glukoze tudi v urinu, kar ustvarja ugodno okolje za razvoj okužb.
9. Otekle ali krvaveče dlesni
Bolezni dlesni so še en možen zaplet sladkorne bolezni. Kažejo se kot otekle, pordele in občutljive dlesni. Slina vsebuje glukozo, zato višja raven sladkorja v krvi omogoča hitrejše razmnoževanje bakterij v ustih. Te skupaj z ostanki hrane tvorijo zobne obloge, ki lahko vodijo v bolezni dlesni. Če bolezni ne zdravimo, lahko pride do izgube zob, nastanka gnoja med dlesnimi ter bolečin pri žvečenju.
Kdaj preveriti raven sladkorja v krvi?
Kako pogosto morate meriti krvni sladkor, je odvisno od več dejavnikov, med drugim od vrste zdravljenja, starosti in tega, kako dobro je sladkorna bolezen urejena.
Pri nekaterih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo krvni sladkor dobro urejen, vsakodnevno merjenje ni nujno. V takih primerih lahko zadostuje občasno merjenje, na primer enkrat tedensko na tešče ter še enkrat eno do dve uri po obroku.
Če želite bolj natančno spremljati raven sladkorja brez pogostih vbodov, se lahko z zdravnikom pogovorite o sistemu za neprekinjeno merjenje glukoze.
V vsakem primeru je najpomembneje, da se o pogostosti meritev posvetujete s strokovnjakom.
Vir: zdravlje.kurir.rs
