Pri atopiji gre za gensko nagnjenost k razvoju alergij, ki jo poznamo tudi kot družinsko anamnezo atopijske bolezni. Pri skoraj 80 % otrok z ekcemom so tudi njihovi starši imeli to bolezen.
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože. Bolniki z atopijo (50 milijonov bolnikov v Evropi in do 20 % vseh otrok na svetu) imajo oslabljeno funkcijo zaščitne pregrade kože ter hiperaktiven in neuravnotežen imunski sistem. Koža je suha, občutljiva in zelo reaktivna.
Vzroki za nastanek atopijskega dermatitisa
Zaščitna pregrada kože uravnava vlaženje kože. Pri atopijski koži pride do pomanjkanja posebnih lipidov, kot so ceramidi in esencialne maščobne kisline, zaradi česar je funkcija kožne pregrade oslabljena. Posledica teh sprememb je, da koža izgublja vodo in postane suha; alergeni in dražeči dejavniki lažje prodrejo v kožo, kjer povzročijo vnetja in razdraženost.
Atopična koža potrebuje pomoč pri obnovi lipidov, da bi se lahko pregradna funkcija kože ponovno vzpostavila.
Najnovejše raziskave – vloga kožnega mikrobioma
Kožni mikrobiom je skupno ime za vse 'dobre' bakterije, ki so prisotne na površini kože. Njihova naloga je 'treniranje' imunskega sistema in zaščita telesa pred patogenimi ali nevarnimi okužbami.
Z inovativno študijo je podjetju La Roche-Posay uspelo dokazati, da se sestava mikrobioma atopijske kože bistveno spremeni, ko se simptomi poslabšajo. Študija dokazuje, da pri koži, nagnjeni k atopiji, lahko sklepamo, da je raznolikost bakterij bistveno večja na predelih brez lezij ('zdrava' koža brez simptomov atopije) kot na predelih atopijskega izbruha.
Dermatološko zdravljenje poteka v dveh fazah
Kožo je treba večkrat na dan oskrbeti z vlago in lipidi (tudi kadar lezije niso prisotne), da se obnovi njena naravna zaščitna pregrada, ki ščiti pred alergeni. Med fazo izbruha je treba uporabljati kreme na osnovi kortizona, ki učinkovito zmanjšujejo lezije.
Zdravljenja, ki jih predpiše dermatolog, v veliki meri izboljšajo življenjsko kakovost bolnikov z atopijskim dermatitisom, seveda če so uporabljena na pravilen način.
Emolienti za boj proti suhosti in za obnavljanje naravne zaščitne pregrade kože
Tovrstne kreme je treba nanašati večkrat na dan na nevnete predele kože, da obnovijo vlažnost in pomirijo suho kožo, s čimer zmanjšajo srbenje. Priporoča se vsakodnevno ponavljanje rutine, da se prepreči ponovni izbruh simptomov. Kremo je treba nanašati tudi takrat, ko je koža videti zdrava.
Zmanjšajte neprijetne občutke in olajšajte bolečino
- Kreme hranite v hladilniku, da so med nanašanjem vedno hladne.
- Na lezije namestite hladne in gladke obkladke ali uporabite ventilator, da jih hladi.
- Povprečna sobna temperatura naj znaša 19 °C.
- Na nočni omarici imejte vedno pripravljen razpršilec termalne vode in tubo kreme.
- Bodite posebej skrbni pri umivanju! Higiena atopične kože zahteva posebno pozornost, da se prepreči nadaljnje draženje in zategovanje kože.
- Kopanje ne sme trajati dlje kot 5 do 10 minut, temperatura vode pa ne sme presegati 35 °C (vroča voda povzroča srbenje). Nekaj kapljic olja za kopanje prijetno vpliva na kožo.
- Dajte prednost prhanju (to velja tudi za otroke, takoj, ko se postavijo na svoje noge).
- V primeru izjemno suhe kože naj bo umivanje kratkotrajno, pri čemer uporabite majhno količino vode ali mleka za čiščenje kože.
- Uporabite sindet ali intenziven vlažilni gel brez mila za nežno umivanje kože.
- Izogibajte se uporabi krpice za umivanje.
- Sperite in osušite kožo brez drgnjenja ter jo raje popivnajte z bombažno brisačo.
- Navlažite kožo, dokler je še vlažna!
Obvladovanje stresa
Stres je tako povzročitelj izbruha kot posledica bolezni, ki se mu ni mogoče izogniti. Če se ga boste naučili nadzorovati, lahko bistveno izboljšate kakovost življenja. Vredno je poskusiti jogo, terapijo za sprostitev in masaže.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?