V zadnjih desetletjih opažamo izrazit porast nealkoholne zamaščenosti jeter. Kaj je razlog za takšno statistiko in kako lahko to bolezen preprečimo?
Na to temo je za portal zdravlje.kurir.rs pregovorila prof. dr. Tamara Milosavljević, gastroenterologinja in hepatologinja.
»V tradicionalni kitajski medicini jetra opisujejo kot mamo – dolgo služi, skrbi za svojo družino, vse drži skupaj. A ko enkrat resno zboli, vse pade. Enako velja za jetra. Jetra lahko dolgo ‘trpijo’ brez izrazitih simptomov, zato bolezen pogosto odkrijemo prepozno. Zelo pomembno je, da se poveča ozaveščenost o škodljivih dejavnikih in pravočasno prepozna bolezen,« opozarja zdravnica.
Kaj povzroča obolenja jeter?
Približno tretjina do četrtina bolezni jeter nastane zaradi virusnih okužb. Vzroki pa so lahko tudi imunske in redke presnovne bolezni.
»Vse več ljudi ima zamaščena jetra, kar po novi klasifikaciji imenujemo steatotična bolezen jeter. Jetra trpijo tudi zaradi pretiranega uživanja alkohola, imunsko pogojenih bolezni in redkih presnovnih motenj, ki povzročajo nalaganje bakra ali železa v jetrih. Dobra novica je, da imamo vse možnosti za zdravljenje, le pravočasno moramo ukrepati,« pravi prof. dr. Milosavljević.
Kar zadeva zamaščenost oziroma steatotično bolezen jeter, je slika skrb vzbujajoča. Leta 2009 je bila v Srbiji razširjenost te bolezni pod 20 %, leta 2019 že skoraj 40 %, do leta 2040 pa naj bi presegla 50 %. Tudi v Sloveniji pojavnost narašča.
»Zakaj? Ker smo priča epidemiji debelosti. Zamaščenost jeter je tesno povezana z debelostjo in t. i. kardiometabolnimi dejavniki – zvišanim krvnim sladkorjem, povišanim krvnim tlakom in motnjami v presnovi maščob.«
Katere navade škodujejo jetrom?
Strokovnjakinja opozarja, da se pogosto ne zavedamo, kako škodljive so lahko naše vsakdanje navade – ne le za jetra, temveč za celoten organizem.
»Svetovna zdravstvena organizacija in številne študije potrjujejo, da so debelost, pretirano uživanje alkohola in kajenje dejavniki tveganja, ki bi jih lahko preprečili. Če bi ukrepali pravočasno, bi lahko preprečili polovico prezgodnjih smrti. To pomeni, da moramo spremeniti življenjske navade.«
Za zdravljenje steatoze jeter obstajajo registrirana zdravila, a so precej nova.
»Pri novih zdravilih sem nekoliko previdna – želim si, da bi jih dlje časa spremljali in analizirali stranske učinke. Do takrat pa je nujno, da se osredotočimo na spremembo življenjskega sloga – predvsem na prehrano in telesno aktivnost.«
Čeprav se pogosto omenja sredozemska prehrana, zdravnica poudarja, da jo je treba prilagoditi našemu okolju.
»To sicer lepo zveni, a vprašanje je, koliko je pri nas to izvedljivo. Pomembno je, da se zavedamo, kje živimo in kaj nam je dostopno. Dovolj je že, da povečamo vnos sadja in zelenjave ter omejimo nezdravo, industrijsko predelano in hitro hrano, ki je postala preveč dostopna – in pogosto tudi najcenejša izbira. Ob tem ne smemo pozabiti na redno telesno dejavnost. To so poceni in učinkoviti ukrepi, ki lahko bistveno izboljšajo stanje jeter ter hkrati preprečijo razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in celo nekaterih oblik raka – ne le jetrnega, temveč tudi drugega.«
Vir: zdravlje.kurir.rs
