Jesen kot le malokateri letni čas ponudi toliko zdravih poslastic. S sezonskim in regionalnim sadjem in zelenjavo smo zahvaljujoč številnim zdravim sestavinam dobro oboroženi za hladne in temne dni. Še posebej priporočamo ta živila:
Kostanj/maroni
Pravi kostanj spada v družino oreščkov in je bil do odkritja krompirja eno najpomembnejših osnovnih živil. Vmes je na žalost precej utonil v pozabo.
Pa vendar vsebuje toliko kakovostnih beljakovin. Te so pomembne za obnovo in gradnjo telesnih celic in tkiva (predvsem srce, koža, mišice in možgani). Poleg tega vsebuje kostanj manj maščob kot preostali oreščki.
Tekne pečen v solati, kuhan v omaki ali pa kot priloga zimski solati, je pa tudi zdrav nadomestek čokolade, če smo v stresu ali jezni. Fosfor in vitamin B pomagata pri duševni in telesni izčrpanosti. Tako tudi pomagamo telesu priti do novih moči!
Cvetača
Surova, kuhana, dušena, pečena, v enolončnici ali pečena – cvetača spada med zelo različne zelenjavne sorte in vsebuje zelo malo kalorij (približno 22 g na 100 g) in veliko pomembnih zdravih snovi. Obilje vitamina C ščiti pred prehladi, gorčično olje pa zavira razširjanje bakterij in virusov dihalnih poti.
Je najbolj lahko prebavljiva od vseh sort zelja, njen sok pa celo zdravi čir na želodcu. Tako kot njen sorodnik brokoli naj bi cvetača zavirala nastanek rakavih bolezni. V več študijah se je sestavina sulforaphan izkazala za dobro proti raku mehurja, prsi, prostate in črevesja.
Jabolka
Ne rečemo zaman Eno jabolko na dan spravi zdravnika stran. Jabolka poleg vitaminov B, C in E vsebujejo tudi kalij, natrij, magnezij, kalcij in železo – hranila, ki krepijo imunski sistem. Kdor redno je jabolka, naj bi tako zniževal tveganje za kap in visoke vrednosti holesterola.
Kljub sadnemu sladkorju je sadež primeren tudi za hujšanje: balastna snov pektin poskrbi za konstantno raven sladkorja v krvi. Tako se občutek lakote pojavi pozneje kot običajno. In večina hranilnih snovi se skriva v lupini in v peškah – najbolje je torej jabolko pojesti celo.
Slive
Slive, češplje, mirabele – vse članice družine sliv vsebujejo veliko dragocenih vitaminov B in so zato še posebej dobre za živčne in možganske celice, poskrbijo, da smo bolj odporni proti stresu, da zmoremo več, poleg tega pa tudi spodbudijo našo presnovo.
To slastno koščičasto sadje vsebuje tudi pektin in celulozo, dve vodotopni snovi, ki spodbujata prebavo tako, da vežeta vodo v telesu. Zato se pri težavah s prebavo toliko uporabljajo suhe slive.
Hruške
Spadajo med zelo priljubljeno vrsto sadja in so tudi sicer zelo dobre za splošno počutje. Vsebujejo veliko kalija, ta pa zaradi visoke vsebnosti vode v sadežu zelo hitro preide v črevesje in tako je sadje tudi dobro za razstrupljanje. Folna kislina pa poskrbi za pravi nalet dobrega razpoloženja. Dodatne porcije kalcija in fosforja poskrbijo za zdrave mišice, kosti in celice.
Grozdje
Barva grozdja je predvsem stvar okusa. Vse sorte vsebujejo sekundarne rastlinske snovi, ki delujejo pozitivno na prekrvavitev in srčno-žilni sistem. Sorte se med sabo razlikujejo predvsem po sestavi hranilnih snovi: bele imajo nekaj več kalorij, zato pa več kalcija in folne kisline, temne pa več vitamina E in kalija. Približno tretjina hranilnih snovi se skriva v pečkah.
Buča
Vroča bučna juha nas pogreje od znotraj. Z veliko antioksidanti je pravi ščit pred mnogo civilizacijskimi boleznimi. Tako lahko to sadje (buče namreč niso zelenjava) dokazano blaži in zdravi bolezni kože, vnetja in infekcije. Tudi depresije.
Predvsem buča hokaido vsebuje dragocene antioksidante betakarotene. V našem telesu se spremenijo v vitamin A, ki je velikega pomena za naš vid. Bučna semena imajo vpliv na izboljšanje našega razpoloženja, bučno olje pa pomaga pri težavah prostate in mehurja.
Oreh
Oblika orehovih jedrc spominja na človeške možgane – naključje ali namerno? Čeprav so orehi zaradi visoke vsebnosti maščob (65 %) prave kalorijske bombe, poleg tega z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin poskrbijo za dragoceno prehrano za možgane in živčne celice.
Te maščobne kisline naj bi glede na študije zavirale rast rakavih celic. Orehi vsebujejo tudi cink, ki poskrbi za zdrava jetra in bleščeče, močne lase, kalij pa ščiti srce. Zdrobljenih orehov ne hranite predolgo, saj tako izgubijo svoje dragocene snovi.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?