Polona Zarnik je danes samozavestna ženska v najlepših letih, mamica najstniškega sina, ki se je prijavila na naše fotografiranje za naslovnice Liso, mimogrede pa nam je še brez vseh zadržkov povedala svojo zgodbo, kako je iz mogočnih 115 kilogramov shujšala na današnjo vitkost.
Polona pravi, da je hujšati začela kmalu po porodu, saj zaradi pomanjkanja mleka svojega sinčka ni dojila. Danes pravi, da jo je materinstvo zelo spremenilo, vendar zgolj v pozitivnem smislu. Dobila je tudi voljo do spremembe svojih življenjskih in prehranskih navad.
"Kaj je bilo najtežje? Vse! Res, na začetku je bila to prava katastrofa, kar predstavljajte si, ko imaš 115 kilogramov in ne moreš nič. To je tako, kot da bi zdaj naokoli hodila še z dvema vrečama cementa. Dobesedno nisem mogla nič, ne hoditi v klanec, ne teči ...
A uspelo mi je spremeniti življenjski stil, ker sem ga morala. Šport mi je danes postal kot hrana, vsak dan po uro hitre hoje, vaje z lastno težo. Tukaj ni izgovorov, vse se da, tudi če ni denarja. Namesto v telovadnico, greš v naravo, namesto uteži si napolniš plastenke. Če je volja, se vse da," pravi simpatična svetlolaska.
Prizna, da je prišla tudi kriza: "Normalno, da je prišla tudi kriza. Lažje je narediti sendvič kot pa sklece in počepe ... Še danes pride kriza in mislim, da je to normalno, človeško ..."
Polona prvi, da se ji je življenje spremenilo na bolje, okrepili sta se ji samozavest in volja do življenja, nekaterim kolegicam je postala celo vzor in motivacija za hujšanje.
"Odrekla sem se kar nekaj stvarem, vsem belim, od belega sladkorja do bele moke, testenin in riža. Seveda pride dan, ko pojem vse od naštetega, a načeloma sem sladkarije zamenjala za suho sadje in med, testenine in med sem zamenjala za zelenjavo, jem le še pirin kruh, ki ga sama spečem."
Polona je svojo prehrano zelo uredila. Dan začne z bogatim zajtrkom, vsak naslednji obrok pa je manjši. Na dan poskuša imeti vsaj pet obrokov, pije veliko vode: "Ljudje se premalo zavedajo, da je najboljša naša pitna voda iz pipe."
"Gibam se vsak dan, na primer sedem kilometrov hitre hoje, pa kakšen dan v hrib, vadba na orbitreku, vaje z utežmi, počepi, sklece, nič posebnega. Človek ne potrebuje osebnega trenerja, samo zmigati se mora. Telo je narejeno tako, da ti pove, kaj zmore ..."
"Zavedala sem se, da moram izgubiti odvečne kilograme. Ko sem šla rodit, sem jih imela 114, kar mi je povzročalo grozne bolečine v hrbtenici. Na obdobja sem bila v postelji in prejemala injekcije. Za zdravniško stroko sem bila premlada, da bi bilo kar koli narobe. Tudi to je otežilo moje hujšanje," se neznosnih bolečin spominja Zarnikova, ki se je hujšanja lotila zaradi svojega nezadovoljstva. "Ne vem, manj vrednost pred drugimi, občutek nezaželenosti pri partnerju, seveda je bilo vse to le v moji glavi."
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?