Naj vam ne bo nerodno - večina mladih je danes zasvojena s pametnimi telefoni. Vi lahko poskrbite, da bo vsaj doma drugače in morda bodo kaj od tega odnesli s seboj v odraslo dobo. Poglejte, kako lahko ukrepate.
Res, kako hitro smo prišli od spodbujanja otrok k uporabi računalnika, češ – to bo v življenju potreboval, do skrajnega obupa prenekaterega starša, čigar otrok praktično živi z nosom v ekranu. Oziroma ekrančku, saj so zmogljivi in majhni pametni telefoni ta proces močno pospešili. Situacija se zdi brezupna, kakršen koli poskus omejevanja in odtegovanja vodi v spor in poglabljanje prepada med generacijama. Da bi bili morda pri “razstrupljevanju” uspešnejši, pa je dobro poznati mehanizem, ki do takšne odvisnosti pripelje.
Glavno vlogo igra dopamin - kemijska spojina, ki jo naši možgani tvorijo in v telesu povzroča stanje ugodja.
Po naravni poti se dopamin tvori, ko uživamo v prijetni družbi ali pa smo zadovoljni s seboj, ker nam je uspelo izvesti neko smiselno aktivnost. Ko smo tako ali drugače izpopolnjeni, torej.
Težava nastopi, ker se pri zlorabi vseh psihoaktivnih snovi pa tudi aktivnosti, ki povzročajo odvisnost, dopamin tvori v desetkrat večjih dozah kot v naravnem stanju. Lažjo pot do ugodja brez truda si možgani hitro zapomnijo in zahtevajo še.
Čeprav tehnologije ne uživamo kot droge, je koncept isti. Da težijo k temu, da postane uporabnik od aplikacij odvisen, priznavajo tudi razvijalci različnih programov. Da vas telefon pozna bolje, kot se poznate sami, ste verjetno tudi že opazili – če ne prej, ko se vam reklama za točno določen izdelek, ki ste ga zgolj bežno omenili, “slučajno” pojavi na zaslonu. Privlačne barve, glasba, všečki, kometarji, občutek vključenosti, občutek pripadnosti – vse to je dosegljivo v žepu; dopamin na klik, praktično brez truda. Rodi se zasvojenost, odtegnitvena reakcija telesa je povsem ista, kot pri odtegnitvi droge.
Naredite preizkus!
Zaupajte svoj pametni telefon na prost dan partnerju ali prijateljici in se za nekaj ur ločite od njega. In nato pozorno analizirajte svoje počutje. Če vas ne bo že po nekaj minutah grabila panika, ne boste pod stresom in hiteli partnerju/prijateljici pojasnjevati,da je bil poskus velikanska pomota in naj vam telefon vrne, ste med redkimi srečneži, ki (še) niso odvisni. Zdaj pa aplicirajte to situacijo na razvijajoče se, otroške možgane.
Morda se edina rešilna bilka skriva prav v dobrem poznavanju delovanja moderne tehnologije. Zato, če želite še kdaj ujeti direkten kontakt z otroškimi očmi, poskusite spodbujati naslednje:
- Pristen, človeški stik namesto virtualnega. Bodite otroku na voljo za druženje in pogovor.
- Pritegnite ga k sodelovanju v smiselnih aktivnostih v realnem svetu– igra, pomoč, sprehod v naravi, skrb za drugega.
- Selekcija števila aplikacij na mobilnih napravah in izklop notifikacij, kjer je le mogoče. Torej: zgolj “najnujnejše,” pa še to v tihem načinu.
- Naredite telefon manj privlačen. Ekran naj bo vsaj v vstopnem pogledu črno-bel; brez personificiranega ozadja, ovitek neestetski.
Predvsem pa, trudite se sami biti prisotni v realnem svetu. Med večurnim “skrolanjem” je res težko dopovedati otroku, da telefon ni najpomembnejša stvar na svetu ki jo potrebuje, da bi življenje imelo smisel.
Prisluhnite aktivni podkastu!
Dr. Ana Debevc Prašnikar: "Največja napaka je to, da ljudje sploh ne razmišljajo o vitalnosti":
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"