Z dojenjem, če mama seveda lahko in če želi dojiti, se med otrokom in materjo vzpostavi ena najbolj univerzalnih vezi. Ki pa kljub vsej ozaveščenosti in dokazanih dobrobitih dojenja ne poteka vselej brez težav, predvsem pa ne brez pripomb tudi nepoklicanih vseznalcev. Kako si lahko pomagate?
“Vi ste ravnokar rodili, odpočijte si; bomo otroka že mi nahranili;” je stavek, ki ga še vedno ponekod slišijo novopečene mamice takoj po prihodu otroka na svet. Ko se dojenje vendarle vzpostavi, pa so deležne pripomb: “Razvadila ga/jo boš.” “Tako velik/a, pa se še kar doji?” “Otrok ne pridobiva dovolj na teži. Očitno tvoje mleko ni dovolj.”
Po obdobju favoriziranja adaptiranega mleka v petdesetih letih, ki je prišlo z razširjeno in močno komercialno podprto uporabo nadomestkov, se novodobne mame ponovno vračajo k naravi. Dejstvo je namreč, da je edino materino mleko živa tekočina, ki ima to sposobnost, da se individualno prilagaja otrokovim potrebam; adaptirano mleko pa bi moralo biti “rezervirano” za primere, ko mama ne more dojiti. Poleg vseh hranilnih lastnosti namreč materino mleko zadovoljuje tudi številne dojenčkove potrebe po čustveni navezanosti, varnosti, pomiritvi.
Preberite še: "V šoli so metali hrano vame, ustrahovali so me, a to še ni najhuje ..." - izpovedi ekstremno pretežkih ljudi
A kljub temu, da se pomena dojenja naša družba vse bolj zaveda, sta otrok in mama še vedno pod precejšnjim pritiskom. Kako izpeljati priporočljiv prvi podoj uro po rojstvu, če je bil otrok rojen s carskim rezom? Ali bo mleko kasneje sploh steklo in ali ga bo dovolj ter bo otrok pridobival na teži? Kaj pa, če vmes nastopi kriza? In, ko se dojenje končno vzpostavi - kdaj in kako odstavljati? Bo otrok uspešno prešel na trdo hrano?
Pri razmisleku in odločanju o zgornjih vprašanjih, so lahko v pomoč naslednja dejstva o dojenju:
- najintenzivnejši razvoj otrokovih možganov se dogaja prva tri leta;
- materino mleko pa je odličen vir omega-3 maščobnih kislin, ki vplivajo na razvoj možganov;
- dojenje pozitivno vpliva na otrokovo kasnejšo zmožnost samopomiritve (sesanje pomirja, med dojenjem se sproščajo naravni opiati, ki otroške možgane varujejo pred stresnimi hormoni);
- dojenje pozitivno vpliva tudi na mater in njeno odzivnost, z otrokom lažje vzpostavi odnos varne navezanosti;
- materino mleko je hranilno tudi po prvem letu otrokove starosti;
- z dojenjem krepimo otrokov imunski sistem;
- če bi bilo odstavljanje prepuščeno samo otroku, bi se najpogosteje sam odstavil okoli tretjega leta;
- za odstavljanje je najmanj primerno obdobje velikih sprememb (odhod v vrtec) ali obdobje poskoka v rasti.
Dojenje je odnos med otrokom in mamo, ki seveda vpliva tudi na partnerja. In tukaj se število tistih, ki imajo lahko svoje mnenje, konča; z izjemo seveda otrokovega pediatra, ki spremlja njegov razvoj. Podpreti je treba kakršen koli režim, ki je za vse udeležene najbolj zdrav, funkcionalen in sprejemljiv. Brez zunanjega vmešavanja in pritiskov.
Prisluhnite tudi Aktivni podkastu: Strokovnjakinja pojasnjuje: So živila na naših policah sploh varna?