Narava se zaradi milejših zim prebuja prej, kar pa za vse niti po naključju ni dobro, stvarijo strokovnjaki.
Ob milih zimah se narava prebuja prej. Letos vegetacija prehiteva za 10 do 14 dni, kar predvsem za sadno drevje ob nevarnosti pozeb ni dobro. Milejše zime vplivajo tudi na bioritem prostoživečih živali. Medvedi so aktivnejši, selitve dvoživk so prej. Z naravo povezana kmetijska pridelava je medtem z globalnim segrevanjem vse bolj ranljiva.
Pozebe v Sloveniji vse pogostejše
Toplih sončnih žarkov v zgodnjem letu se običajno veselimo, vendar lahko pretirana toplota v zimskih mesecih in zgodaj spomladi povzroči prezgodnji vegetacijski razcvet, je za STA izpostavila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik.
Kadar se zgodnji razvoj rastlin ujema z vdori hladnega zraka, lahko to povzroči poškodbe rastlin ali celo obsežnejšo pozebo, če so rastline v občutljivih fazah razvoja. In trendi kažejo, da so pozebe v Sloveniji v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo večjo škodo, je opozorila.
Trendi za Slovenijo kažejo tudi, da se spomladanske faze, na primer olistanje negojenih rastlin, že pojavljajo bolj zgodaj. Po podnebnih scenarijih naj bi se faze v prihodnje še dodatno pomikale, po optimističnem scenariju do tri tedne prej, v ekstremnih scenarijih celo do 40 dni prej, je navedla Andreja Sušnik.
Letos vegetacijski razvoj prehiteva za 10 do 14 dni, zaradi obilice toplote že februarja pa so vse fenološke faze potekale hitreje, je opozorila agrometeorologinja. Če bo prišlo do vdorov hladnega zraka, bodo poškodbe sadnega drevja odvisne od regije, mikrolokacije, lege, vrste rastline in faze razvoja.
KGZS: Porušili so se sezonski trendi
Vpliv globalnega segrevanja, ki je sicer zelo kompleksen, je močno opazen tudi v kmetijski pridelavi in opravilih. "Posledice globalnega segrevanja se kažejo že kar nekaj let in niso vsako leto enake. Predvsem pa bi lahko povzeli, da so rezultat globalnega segrevanja številni ekstremni dogodki. Ti se pojavljajo nepričakovano in tudi brez pravila," so za STA navedli na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Povsem so se porušili sezonski trendi, pravijo. "Pridelovalci se soočajo s sušami v različnih obdobjih leta, prav tako z občasno pretirano močo. V določenih letih tudi s poplavami. Vse to vpliva na kmetijsko pridelavo, saj skoraj ni leta, da se kmetje ne bi soočali z določenimi posledicami ekstremnih vremenskih razmer. Takim situacijam se je izredno težko prilagoditi," so podčrtali.
Tudi v kmetijstvu opažajo trend zgodnejše vegetacije spomladi, čemur sledijo pomladanska opravila, kot so dognojevanje, rez, priprava tal in pomladanske setve oz. sajenje. Zgodnjim otoplitvam pa v zadnjih letih pogosto sledijo nenadne ohladitve, ki povzročajo pozebe, so opozorili.
"Večkrat imamo pomladansko sušo, še bolj pogoste so poletne suše z vročinskimi valovi, ki onemogočajo setve naknadnih posevkov, ustavljajo rast kultur, ki takrat rastejo, povzročajo ožige, preprečujejo opraševanje ...," so še našteli na KGZS.
Spremembe so tudi v jesenskih obdobjih, ki so toplejša kot v preteklosti, kar vpliva na kasnejše setve ozimnih posevkov, s katerimi pa kmetje ne smejo preveč zavlačevati, zato da posevki dosežejo optimalno razvitost do obdobja nizkih temperatur.
"Ker ni več tako nizkih temperatur pozimi, tla ne premrznejo in s tem se pojavljajo težave v strukturi, še posebej tam, kjer so težka tla. Ker je manj snega, je lahko tudi manj zalog vode. Vse to je naredilo kmetijsko pridelavo zelo ranljivo," so še izpostavili na KGZS.
Dvoživke se selijo prej, nekateri medvedi aktivni celo zimo
Milejše zime vplivajo tudi na bioritem prostoživečih vrst živali. V Centru za kartografijo favne in flore že skoraj tri desetletja spremljajo selitve dvoživk v Sloveniji. "V tem času smo opazili, da so se začetki množičnih spomladanskih selitev premaknili s sredine marca na začetek februarja v osrednji Sloveniji. Ponekod se selitve začenjajo že januarja, kar smo opazili tudi letos," je za STA pojasnila strokovni vodja projekta Life Amphicon iz Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) Katja Poboljšaj.
Pod okriljem CKFF v projektu Life Amphicon deluje Informacijski center za varstvo dvoživk, kjer opažajo tudi druge spremembe pri dvoživkah. Glavne spremembe niso posledica zgolj povišanja temperatur, temveč podnebne spremembe celostno vplivajo na vse življenjske razmere dvoživk, je navedla.
"Spremembe v padavinskem režimu lahko povzročijo izsuševanje mlak, močvirij in drugih vodnih habitatov, kar zmanjšuje uspešnost razmnoževanja in povečuje smrtnost ličink. Poleg tega podnebne spremembe in človeški posegi, kot so suše, poplave in urbanizacija, prispevajo k uničevanju in drobljenju življenjskih prostorov, kar dvoživke še dodatno ogroža," je med drugim pojasnila Poboljšaj.
Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije izpostavljajo vpliv milejših zim na živalske vrste, ki zimski čas preživijo v stanju mirovanja. "Medvede lahko v gozdu srečamo tudi sredi zime, kar v času mrzlih in ostrih zim ni bilo običajno," so navedli za STA.
Gledano z biološkega vidika medved ne hibernira, ampak pozimi le dremlje. Kljub temu so posamezni osebki aktivni čez celo zimo, nekateri pa brloge zapustijo le za kratek čas, da si poiščejo hrano. "Spremenjene zimske razmere v zadnjem obdobju zagotovo vplivajo tudi na njihovo večjo aktivnost," so navedli na zavodu. (sta)
