Nova vrsta nevarnega virusa je povzročila preplah

28. 12. 2024
Deli
Opičje koze so virusna bolezen, ki jo povzroča virus, ki je podoben virusu črnih koz, vendar se med ljudmi ne širi tako učinkovito in je umrljivost nižja kot pri črnih kozah. (foto: Profimedia)
Profimedia

Potem ko sta se dva otroka okužila z novo različico virusa Mpox (opičjih koz), so preventivno zaprli šolo v bližini Kölna, piše hrvaški Danas

 Učenci posebne šole v Rösrathu (Severno Porenje-Vestfalija) bodo do petka spremljali pouk na daljavo, so sporočile oblasti okrožja Rheinisch-Bergische. Iz poročila WDR je bilo že znano, da je virus izbruhnil v družini v okrožju. Tam je ena oseba okužila še tri sorodnike, med njimi dva otroka.

Preberite še: 

Oblasti domnevajo, da se je oseba z najnovejšo različico virusa okužila med potovanjem po Afriki. Oseba iz Severnega Porenja - Vestfalije naj bi imela tesne stike s tamkajšnjimi domačini.

Zdravstveni oddelek okrožja Rheinisch-Bergisches je po posvetovanju z Inštitutom Roberta Kocha sprejel nadaljnje ukrepe in iskal možne kontaktne osebe.

V nedeljo je okrožje na vprašanje WDR potrdilo, da so bile najdene vse kontaktne osebe – vključno z otroki iz šolskega razreda in nekaterimi kolegi iz službe. Da bi zaščitili družino, okrožje ne želi razkriti podrobnosti o bolnikih ali o tem, katera mesta ali občine so prizadeli primeri opičjih koz, poroča Fenix Magazine.

Srbkinja prepotovala Evropo in razkrila: “To je najbolj dolgočasno mesto”

V valu okužb iz leta 2022 je bilo v Evropi in na Hrvaškem približno 30 primerov okužbe z opičjimi kozami. Po pandemiji covida-19 je mpox prva porajajoča se nalezljiva bolezen, ki se je globalno razširila leta 2022.

Javnozdravstveno spremljanje odpadne vode se je izkazalo kot učinkovit sistem za odkrivanje morebitnih novih izbruhov nalezljivih bolezni, tako pri nas nadzorujejo odpadne vode v Ljubljani in Kopru.

Kaj so opičje koze?

Opičje koze so virusna bolezen, ki jo povzroča virus, ki je podoben virusu črnih koz, vendar se med ljudmi ne širi tako učinkovito in je umrljivost nižja kot pri črnih kozah.

Pri okuženih z virusom opičjih koz genotipa I je potek bolezni težji kot pri okužbi z virusom opičjih koz genotipa II. Smrtnost pri obolelih z mpoxom, ki ga je povzročil virus opičjih koz genotipa II, je trenutno ocenjena na okoli 0,2 %. Smrtnost pri obolelih z mpoxom, ki ga je povzročil virus opičjih koz genotipa I, je ocenjena na okoli 3 %.

Pomembno je poudariti, da podatki o smrtnosti temeljijo na podatkih omejene kakovosti in veljajo predvsem za afriške države, v katerih se mpox trenutno najbolj širi.Proti virusu opičjih koz je na voljo cepivo.

V Sloveniji je na voljo cepivo Jynneos™ , ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več. Tveganje za okužbo z virusom opičjih koz za splošno populacijo je v Sloveniji in EU/EGP trenutno nizko, zato cepljenje splošnega prebivalstva proti mpoxu ni potrebno, niti priporočljivo, piše na strani NIJZ.

Glodavci ne opice  

Naravni vir virusa so najverjetneje nekatere vrste veveric in drugih glodavcev v naravi v državah srednje in zahodne Afrike. Čeprav se bolezen imenuje opičja koza, se zdi, da opice niso rezervoar virusa, ampak se okužijo po naključju, tako kot ljudje, ob stiku z drugimi živalmi in njihovimi izločki. 

Bolezen se na človeka prenaša v stiku z izločki bolnih živali preko sluznice ali poškodovane kože človeka. Prenaša se lahko tudi z ugrizom ali praskami bolne živali. 

Bolezen se lahko prenaša s človeka na človeka kapljično (tesen stik) in stik s kožnimi spremembami, ki nastanejo pri bolniku. 

Pri ljudeh se bolezen najpogosteje pojavlja na podeželju v nekaterih državah srednje in zahodne Afrike (DR Kongo, Nigerija). Občasno so se opičje koze pojavile tudi izven Afrike, najpogosteje pri popotnikih, ki so se okužili v Afriki, in pri ljudeh, ki so bili z njimi v tesnem stiku (družili z njimi, skrbeli zanje ...). 

Simptomi in zdravljenje 

 Inkubacija bolezni je običajno 6-13 dni, lahko pa od 5 do 21 dni. Po zbranih podatkih o bolnikih v trenutni epidemiji izven endemičnih držav klinična slika pogosto odstopa od tiste, ki je pogosta v endemičnih območjih. 

V endemičnih državah se bolezen običajno začne s prodromalno fazo, za katero so značilni utrujenost, povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in hrbtu, prisotno je lahko tudi vneto grlo. 

Po enem do treh dneh se pojavi izpuščaj, ki se širi centrifugalno, začne se na obrazu in se spusti na trup in okončine, lahko pa se začne na mestu vstopa virusa v telo. V primeru razširjenega izpuščaja so prizadete tudi dlani in podplati. 

Lahko so prisotne tudi lezije na sluznici ust in oči (enantem). Izpuščaj je lahko zelo srbeč ali boleč, približno z nastankom izpuščaja pa se pojavi boleča limfadenopatija. 

Pri bolnikih v neendemičnih državah so prodromalni simptomi pogosto odsotni ali pa se najprej pojavi izpuščaj, ki je pogosto netipičen – le nekaj lezij in/ali omejen na genitalno ali perianalno regijo, prisotne lezije pa so lahko v različnih stopnjah razvoj, od makule, preko papul, veziklov in pustul do skorje.

 Običajno se izpuščaj, ki je lahko zelo srbeč ali boleč, razvije od makule, preko papule, vezikule in pustule do skorje. Zdravljenje je simptomatsko in v večini primerov bolezen mine v dveh do štirih tednih.

Preberite še: 

Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič