Rok Petrovič – 30 let od smrti legendarnega slovenskega športnika

Rok se je rodil 5. februarja v Ljubljani ilustratorki Zdenki Steiner in očetu Krešimirju Petroviču, profesorju na ljubljanski fakulteti za šport. Sestra Senka, na katero je bil zelo navezan, je bila 9 let starejša od njega.

Starša sta se ločila, ko je bil Rok star tri leta. Za smučanje ga je navdušila mama, oče pa ga je od prvih treningov dalje vodil z železno disciplino, čeprav sam ni bil smučarski strokovnjak.

Leta 1977 je pri enajstih letih prvič opozoril nase saj je postal prvi Slovenec, ki mu je uspelo zmagati na največjem otroškem tekmovanju za pokal Topolino – in to kar petkrat.

Njegovo mladost in posledično življenje je zelo zaznamovala tragedija, saj je sestra Senka usodno padla pri premetu na trampolinu, za seboj pa pustila nekaj mesecev starega sina. V najstniških letih je rad prebiral filozofska dela in poezijo.

Pri sedemnajstih letih je v italijanskem Sestrieresu postal mladinski svetovni prvak v slalomu. Čez tri leta v sezoni 85/86 je dvajsetletnik eksplodiral v svetovnem pokalu, ko je s 5 slalomskimi zmagami, kot prvi Slovenec osvoji mali kristalni globus.

Rok je bil na smučkah, kot tudi zasebno posebnež in perfekcionist, ki je iskal meje mogočega v vsemu česar se je lotil. Bil je smučarski inovator, čigar škarjasta tehnika je takrat postala vzor vsem, prav tako je bil prvi, ki je začel »boksati« smučarska vratca. V iskanju popolnega, najhitrejšega zavoja je bil pogosto na meji zmogljivega podobno kot sloviti Bode Miller dobro desetletje kasneje.

Svojo športno pot je na presenečenje vseh končal pri vsega 22 letih leta 1988.

Posvetil se je študiju na fakulteti za šport ter leta 1991 diplomiral na temo kršitev človekovih svoboščin v športu. V prostem času se je veliko posvečal potapljanju, meditacij, jogi ter drugim tehnikam za duhovno rast. Večkrat je tudi obiskal Indijo, kjer je obiskoval ašrame (duhovna središča za meditacijo).

Vpisal je tudi podiplomski študij in bi moral jeseni 1993 magistrirati s temo diskretnega simulacijskega modeliranja biomehanskih struktur osnov alpskega smučanja, če ne bi tik pred zagovorom magistrske naloge nesrečno utonil med potapljanjem pri Veli luki na hrvaškem otoku Korčuli.

Čeprav je umrl mlad, sta njegova zapuščina in zgled ogromna in zato ga Slovenci ne bomo nikoli pozabili.

Leta 2015 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Zanimivosti

• Istega leta, nekaj mesecev prej, je mnogo prezgodaj umrla še ena legenda jugoslovanskega športa. Veliki Dražen Petrović je pri 28 letih tragično končal svojo življenjsko pot v prometni nesreči, ko se je kot potnik v avtomobilu čez Nemčijo vračal domov na Hrvaško.
• Rekel je: "Nikoli ne bom pozabil, kako spontano in človeško so me po zmagi v Kranjski gori pozdravili Podkorenčani - dobil sem kos domačega kruha, poljub najlepšega vaškega dekleta in čestitke najstarejšega Gorenjca, ki mi je dejal: »Rok, vesel sem, da si zmagal na mojem travniku..."
• Rekel je: »Včasih se mi zdi, da sem prevelik boem, za tako resen posel, kot je vrhunsko smučanje«
• Potapljanje je bila Rokova velika strast, eden od načinov, kako se preseliti v neki drugi svet.
• Dr. Krešimir Petrovič (1935 – 2006) velja za začetnika sociologije športa na Slovenskem ter ustanovitelja Inštituta za kineziologijo v Ljubljani. Leta 1975 je za svoje delo prejel je Bloudkovo nagrado.
• Smučal je z eleganco lastovice in z močjo tigra.
• Leta 2012 so posneli dokumentarni film Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča, v režiji Boža Grlja ter po scenariju Nuše Ekar in Boža Grlja.
• Leta 2015 je bila v Slovenskem mladinskem gledališču premierno izvedena predstava Rokova modrina v režiji Matjaža Pograjca, ki uprizarja življenje Roka Petroviča. Besedilo je napisal novinar Boštjan Videmšek. 

Preberite še: Mnogo prezgodaj nas je zapustil simpatični vremenoslovec Rober Erjavec.