Dva ruska strokovnjaka sta pojasnila, kako naj bi delovalo rusko cepivo proti raku in za katere vrste tumorjev bi ga lahko uporabljali.
Razvoj cepiva proti raku v Rusiji poteka od leta 2018. Zdi se, da so raziskovalci danes bližje cilju kot kadarkoli prej. V kratkem naj bi pripravek prejelo prvih 30 bolnikov z diagnozo melanoma, prav pri tej skupini pa se bodo začela tudi prva klinična testiranja. Ustvarjalci cepiva napovedujejo, da bodo pozneje razvili tudi različice za zdravljenje raka pljuč ter raka trebušne slinavke.
Za ruski portal Miloserdie.ru sta o tem spregovorila dr. Anča Baranova, rusko-ameriška biologinja in profesorica sistemske biologije na Univerzi George Mason, ter Mihail Supotnicki, ruski mikrobiolog in avtor več knjig o zgodovini epidemij. Njune besede povzemajo na portalu zdravlje.kurir.rs.
Zakaj pripravek imenujejo cepivo?
Pripravek z imenom »Neoonkovak« je tako imenovano mRNK-cepivo. Ideja je ambiciozna: naučiti imunski sistem bolnika, ki že ima raka, da prepozna tumorske celice in jih uniči. A zakaj govorimo o cepivu?
Mikrobiolog Mihail Supotnicki meni, da bi bilo natančneje govoriti o protitumorskem gensko-terapevtskem pripravku. Tudi dr. Baranova poudarja, da so mRNK-cepiva med najbolj napačno razumljenimi tehnologijami sodobne imunologije.
Beseda »cepivo« pri večini ljudi pomeni preventivo, torej zaščito pred boleznijo, še preden se ta razvije. Pri onkoloških boleznih pa ne gre za preprečevanje. Ime je ostalo zato, ker je imunski mehanizem podoben kot pri cepivih proti nalezljivim boleznim.
V telo se vnese antigen, imunski sistem pa se nauči, kako naj nanj reagira. Razlika je v tem, da pri raku nimamo zunanjega povzročitelja, temveč že obstoječi tumor. Zato je mRNK-pripravke bolj smiselno razumeti kot terapevtsko metodo, ne kot preventivno zaščito.
Terapija ni primerna za vse vrste raka. Učinkuje predvsem pri tumorjih z visokim antigenskim bremenom, torej takšnih, ki imajo veliko molekularnih značilnosti, po katerih se jasno razlikujejo od zdravih celic. Ne gre za univerzalno zdravilo, temveč za zelo specifično obliko imunoterapije, ki deluje le v določenih bioloških okoliščinah.
Kako deluje cepivo proti raku?
Cepivo je personalizirano. Za vsakega bolnika se pripravi posebej, saj dva tumorja nista povsem enaka.
Postopek se začne z analizo. Bolniku odvzamejo vzorec tumorja in vzorec zdravega tkiva. S primerjavo DNK obeh vzorcev poiščejo specifične mutacije, ki so prisotne samo v tumorju.
Te mutacije kodirajo tako imenovane neoantigene, torej »napačne« beljakovine, značilne izključno za tumor določenega bolnika. Prav v tem je bistvo personalizacije.
Analiza genoma je zahtevna in mora biti izvedena hitro. Računalniška obdelava podatkov traja več dni, pri tem pa sodeluje tudi umetna inteligenca.
Na podlagi odkritih mutacij nato kemično sintetizirajo molekulo mRNK, ki nosi zapis za nastanek teh neoantigenov. Ker mRNK sama ne more vstopiti v celico, jo zapakirajo v lipidne nanodelce, drobne maščobne kapsule, ki omogočijo njen vnos.
Razvijalci predvidevajo dva načina uporabe: neposredno v tumor ali v krvni obtok, odvisno od razširjenosti metastaz.
Ko mRNK vstopi v citoplazmo celice, jo ribosomi uporabijo kot navodilo za tvorbo ustrezne beljakovine. mRNK se nato hitro razgradi. Nastali neoantigeni aktivirajo T-limfocite, ključne celice imunskega sistema. Ti dobijo jasno nalogo: poiščite in uničite celice, ki nosijo ta specifični označevalec.
Tako lahko imunski sistem prepozna in napade tako primarni tumor kot tudi metastaze.
Glede na napredovalost bolezni je lahko potrebnih od osem do deset, po nekaterih podatkih tudi do 15 odmerkov. Končno število se določi med zdravljenjem, odvisno od odziva bolnikovega organizma.
Zakaj ravno melanom?
Čeprav so razvijalci že od začetka napovedovali širšo uporabo, se za zdaj testiranja izvajajo le pri bolnikih z melanomom.
Melanom ima lastnosti, zaradi katerih je primeren za imunoterapijo. Gre za tumor z visoko stopnjo mutacij in posledično visoko antigensko obremenitvijo. To pomeni, da ga imunski sistem lažje prepozna kot tujega.
Odločitev, da se pripravek najprej uporablja pri melanomu, je po mnenju strokovnjakov strateška in racionalna. Ne gre za omejitev, temveč za izbiro modela, kjer obstaja največja verjetnost, da bo tehnologija pokazala učinek.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da tudi morebitna uspešnost ne pomeni, da melanom preneha biti nevaren. Še vedno gre za agresiven metastatski tumor z visoko smrtnostjo. Prav zato je potreba po novih pristopih tako velika.
Kako potekajo testiranja?
Po podatkih iz januarja 2026 je cepivo uspešno prestalo predklinična testiranja. Izdelane so bile testne serije za nadzor kakovosti, izdano pa je tudi dovoljenje za omejeno klinično uporabo, predvsem pri odraslih bolnikih z neoperabilnim ali metastatskim melanomom.
Klasične faze I, II in III kot obsežne multicentrične študije formalno še niso zaključene. To pomeni, da se bo pripravek uporabljal v realni klinični praksi, ob skrbni izbiri bolnikov, odločitvah zdravniških konzilijev ter natančnem spremljanju varnosti in učinkovitosti.
Med prvimi pacienti bo tudi Jovana Aleksić, prva srbska bolnica, ki bo prejela rusko cepivo proti raku. Z melanomom se bori že več let, leta 2024 pa se je bolezen razširila na pljuča in možgane.
Po trenutno javno dostopnih informacijah v Sloveniji to zdravljenje ni registrirano, ni odobreno za uporabo in ni vključeno v redno klinično prakso. Prav tako ni znanih podatkov, da bi ga kdo v Sloveniji že prejel (ali da ga bo prejel v kratkem).
Ali bomo raka nekoč premagali s cepivom?
Kljub optimističnim napovedim strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Pripravek ni cepivo v vsakdanjem pomenu besede. Ne preprečuje raka pri zdravih ljudeh in ne zagotavlja ozdravitve pri napredovali bolezni.
Gre za tehnologijo, ki lahko pomaga določenemu delu bolnikov, ne pa za univerzalno rešitev. Po ocenah bi lahko personalizirani mRNK-pripravki za zdaj pomagali razmeroma majhnemu številu ljudi, morda desetinam bolnikov letno. A tudi to bi bil pomemben dosežek, zlasti pri bolnikih z zelo slabo prognozo.
Trenutno je uporaba predvidena predvsem pri bolnikih z melanomom v četrtem stadiju ter pri tako imenovanih imunološko aktivnih tumorjih, ki so za imunski sistem prepoznavni. Ključno je tudi stanje imunskega sistema. Če je ta močno oslabljen, na primer zaradi kemoterapije, terapija verjetno ne bo učinkovita.
Univerzalnega mRNK-cepiva proti vsem vrstam raka, še posebej preventivnega, po mnenju strokovnjakov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Onkologija je izjemno raznolika in individualna, zato personalizirani pristop ostaja najbolj realna pot naprej.
Vir: zdravlje.kurir.rs