3 vprašanja, ki si jih zastavite, ko vas preplavijo skrbi ali anksioznost

26. 12. 2020
Deli
3 vprašanja, ki si jih zastavite, ko vas preplavijo skrbi ali anksioznost (foto: Profimedia)
Profimedia

Tudi vas včasih nenadoma preplavijo skrbi, ki jih ne znate razložiti niti sebi, kaj šele drugim? Skrbi vas, ko partner zamuja, skrbi vas, da boste koga prizadeli, da boste naredili napako, da preveč zapravljate, da se bo kaj zgodil staršem, da se bo pes poškodoval pri igri ... Skrbi in anksioznost se tako nakopičijo v prsih, da ... 

V prvi vrsti se morate zavedati, da niste sami.

Anksioznost (stanje živčne napetosti) je precej pogostejša, kot bi si mislili. Zaradi anksioznih motenj (skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak anksioznost) trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu, pojavljajo se pri ljudeh vseh starostih, tudi pri otrocih, nekoliko pogostejše pa so pri ženskah.

Anksioznost se pojavlja v več oblikah, od nenehnih skrbi do resnejših napadov panike:

  • Lahko je prisotna stalna tesnobnosti, zaskrbljenost in napetost (generalizirana anksioznost). Gre npr. za pretiran strah pred nesrečo ali zaskrbljenostjo zaradi zdravja bližnjih.
  • Oseba lahko občuti anksioznost v napadih. Ti se pojavljajo nenadoma in brez opozorila, sprožijo pa jih različne situacije (panična motnja). Oseba s paničnim napadom ima lahko tudi občutek, da je na pragu smrti.
  • Socialna fobija je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem.
  • Tu so tudi specifične fobije, ki jih spremlja močan strah pred določenim objektov ali situacijo.
  • In obsesivno-kompulzivna motnja. Npr. strah pred okužbo.

3 pomirjujoča vprašanja, za trenutke, ko vas preplavijo skrbi

Ne gre za popolno rešitev, a morda vam bo to vrtanje po sebi pomagalo in olajšalo napad panike.

Vprašajte se:

1. Gre za realno skrb?

V življenju res prihaja do nesreč. Večinoma pa nas skrbi zaradi stvari, pri katerih ni veliko možnosti, da bi šlo kaj narobe. Zakaj nas torej skrbi? Koliko možnosti je, da se res kaj zgodi?

Za hipec resnično razmislite o tem in naj vas praktična narava vprašanja pomaga prizemljiti.

Zaradi našega uma, ki vse potencira, se nam zdijo običajne situacije veliko hujše, kot v resnici so.

2. Sem se dovolj pripravil/a?

Precej stvari v življenju lahko nadzorujemo. Če se odpravite na vožnjo s kolesom, si nadenite čelado! Preverite, da požarni alarm res deluje. Poskrbite za veljavno zavarovanje. Pojdite na letni zdravniški pregled.

Če vas ves čas skrbi, da ste pustili kakšno napravo prižgano, pred odhodom od doma preglejte vsa stikala. Če to pomaga, krasno!

Kaj lahko torej storite, da se boste počutili bolj pripravljenega? Morda zveni zlovešče, a pripravljena oporoka in ostala papirologija, karkoli pač lahko nadzorujemo, nas lahko pomiri in se počutimo lažje.

Med načrtovanjem in skrbmi je velika razlika – načrtovanje nam vzbuja občutek moči, miru in jasnosti v glavi.

Na katerem področju svojega življenja lahko stres nadomestimo z organizacijo?

3. Je moj um samo v najvišji prestavi (denimo sredi noči)?

Sredi noči smo zaradi nemirnega uma lahko nemočni, nori od strahu in obupani. Če se vas napad panike poloti ob 3.13 zjutraj, pa nimate ničesar, recimo dela, drugih ljudi ali česarkoli drugega, s čimer bi se lahko zamotili.

Svoje divjajoče misli lahko prekinete z globokimi vdihi ali pa se lotite spalne meditacije na Youtubu. Opomnite se, da bo ta smrtni nočni strah zjutraj popolnoma izginil.

Še bolj pomembno pa je razumevanje, da se moramo bati strahu samega.

Seth Godin pravi: »Skrb je uporabna, kadar lahko z njeno pomočjo produktivno spremenimo svoje obnašanje. Sicer pa gre za negativno obliko motnje; zabave, ki nam preprečuje, da bi opravljali svoje delo in živeli svoje življenje.«

Ko se bo v vas naslednjič prebudila panika, se vprašajte: »Me to res ogroža? Sem naredil vse, da bom varen? Mi morda samo misli švigajo, kar bo minilo (kot se to ponavadi zgodi)? Če to drži, zadihajte. Pri svojem strahu izkoristite to, kar je uporabno, in ukrepajte. Nadzorujte tisto, kar lahko. In zapomnite se, da zaradi skrbi življenje ne bo nič bolj predvidljivo.

Morda se v stanju anksioznosti res počutimo varneje, a gre samo za utvaro. Če se bomo osredotočali na najslabše možne scenarije, to slabih stvari vseeno ne bo preprečilo. Pač pa vas bo oviralo, da bi iz vsega dobrega, kar se vam dogaja, potegnili najboljše.

Opomba: sledeči napotki veljajo bolj za tiste s hipnimi skrbmi in ne za ljudi z dejanskimi motnjami anksioznosti. Če trpite za slednjimi motnjami, se posvetujte s strokovnjakom.

Preverite še:

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?