Ljudje potrebujemo odnose in socialne stike, vendar hkrati potrebujemo tudi samoto. Zakaj?
Včasih nam lahko pomagajo ljudje, da najdemo pravo pot, včasih pa moramo biti sami, da lažje razumemo življenje.
Zakaj potrebujete samoto?
1. V samoti lahko najdete svoj mir
Ko ste sami, imate čas, da občudujete malenkosti v življenju. Vse tisto, kar je pred vami, pa sicer niti opazite ne. Samota spremeni vašo perspektivo - vidite, kaj se dogaja znotraj in ne le zunaj.
2. Končno lahko pozdravite rane
V samoti lahko sprostite svoja čustva. Ko se vam zgodi nekaj travmatičnega, je najbolj preprosto, da se zaposlite z delom in dogajanjem (dodate še kakšen alkohol ali drugo drogo) ter pozabite oz. potisnete emocije.
Toda skrivanje pred čustvi vodi v nesrečo in bolezen. Ko ste sami in v miru, pa lahko čustva končno pridejo na plano, da jih sprocesirate in nato spustite ter se tako pozdravite.
3. Izognete se ljudem, ki vas izčrpavajo
Pravilo št. 1: Bolje, da ste sami, kot da ste z nekompatibilnimi ljudmi, s katerimi nimate ničesar skupnega in skupaj ne naredite ničesar dobrega.
Napačna družba vas lahko povsem izčrpa in celo spravi v depresijo. Vsak ima svojo osebnost in svojo energijo - nismo vsi primerni za vse. Namenite svoj čas za ljudi, s katerimi ste kompatibilni.
4. Bolje spoznate sami sebe
Sicer pa boste v samoti najlažje slišali svoj glas. Končno boste zaslišali misli, ki so se skrivale nekje v vas, vendar jih zaradi kaotične okolice niste slišali. Tako boste postali tudi bolj samozavestni. Več jasnine bo v vašem življenju in večji namen boste našli v vsem, kar se dogaja.
5. Niste osamljeni
Samota ni osamljenost. Osamljenost je občutek, ki ga lahko občutimo tudi v odnosih ali v množicah ljudi. Lahko ste sami, vendar niste osamljeni. Nikoli pravzaprav niste sami. Saj imate vendar sebe! Sicer pa je življenje povsod okoli vas, samo opaziti ga je potrebno.
Vir: consciousreminder
- Poglejte si še: 6 razlogov, zakaj bi morali večkrat sami v naravo
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del