Študija v Španiji je pokazala, da imajo otroci, ki imajo več zelenih površin okoli doma in šole, nižjo stopnjo anksioznosti.
Večja izpostavljenost otrok zelenim površinam lahko spodbuja duševno zdravje mladih. Članek je bil objavljen v Journal of Environmental Psychology.
Duševno zdravje se nanaša na stanje dobrega počutja, v katerem se posameznik lahko spopada z običajnimi življenjskimi stresi, lahko dela produktivno in lahko prispeva k svoji skupnosti.
Preberite še:
- Kaj se zgodi, če začnete vsak dan hodit po stopnicah?
- Vse več je otrok z moznjo ADHD. Kje so vzroki in kaj pravijo znanstveniki?
Najpogostejše težave z duševnim zdravjem pri otrocih vključujejo anksiozne motnje, motnje pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD) in vedenjske motnje, kot sta motnja nasprotovanja kljubovanju (ODD) in motnja vedenja (CD). Depresija in motnje avtističnega spektra (ASD) prav tako pomembno vplivajo na duševno zdravje in razvoj otrok.
Študije so potrdile, da številne težave z duševnim zdravjem v odrasli dobi izvirajo iz razvojnega obdobja, ki je otroštvo. Zato je pomembno vedeti, kaj se dogaja v teh zgodnjih letih življenja, kar je pomembno za duševno zdravje, pa tudi, kako spodbujati duševno zdravje otrok in preprečiti razvoj motenj v duševnem zdravju.
Prejšnje raziskave so pokazale, da so okoljski dejavniki ključni tako pri razvoju psihopatologije kot pri ohranjanju duševnega zdravja. Med temi dejavniki je prisotnost zelenih površin v otroških okoljih vzbudila veliko zanimanja raziskovalcev.
Zelene površine so območja z vegetacijo v urbanih okoljih, kot so parki, vrtovi in naravne krajine, ki so namenjena rekreacijskim in estetskim namenom. Ti prostori zagotavljajo ekološke koristi, izboljšujejo kakovost zraka in ponujajo prebivalcem možnosti za dejavnosti na prostem in sprostitev.
Študije poudarjajo pomen teh prostorov za duševno zdravje posameznikov, ki živijo v bližini.
Čeprav je verjetno, da zelene površine koristijo duševnemu zdravju, je možno tudi, da bodo družine z boljšim duševnim zdravjem bolj verjetno izbrale ali privoščile bivalna okolja z več zelenimi površinami.
Avtorji študije Núria de la Osa in njeni sodelavci so želeli preučiti povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo zelenim površinam v šoli in doma ter tesnobo pri predšolskih otrocih in pred mladostnikih.
Študijo so izvedli v Barceloni, provinci na severovzhodni obali Španije. Barcelona je glavno mesto avtonomne pokrajine Katalonije in je drugo najbolj naseljeno mesto v Španiji. Mesto ima eno najvišjih gostot prebivalstva in ravni onesnaženosti zraka v Evropi.
Študija je vključevala 622 otrok in njihovih družin, ki so sodelovali v longitudinalni študiji o psihopatoloških dejavnikih tveganja od 3. leta dalje. V 9-letnem obdobju so raziskovalci štirikrat obiskali družine – ko so bili otroci stari 3 leta, med 4 in 8 let, pri 9 in pri 10-11 letih - za merjenje zelenih površin v bližini otroških domov in šol.
S pomočjo satelitskih posnetkov so določili količino zelenih površin in njihovo bližino. Med temi obiski so raziskovalci ocenili tudi simptome tesnobe pri otrocih z orodji za ocenjevanje, primernimi za starost (kontrolni seznam otrokovega vedenja, Spenceova lestvica anksioznosti otrok za starše in Spenceova lestvica anksioznosti otrok).
Ugotovitve so pokazale povezavo med bližino zelenih površin in njihovo številčnostjo: več ko je zelenih površin na voljo, bližje je bila najbližja zelena površina. Poleg tega so otroci, ki so bili bolj izpostavljeni zelenim površinam, pokazali manj simptomov tesnobe.
Ta korelacija se je ohranila pri različnih merah izpostavljenosti zelenim površinam in različnih ocenah anksioznosti, pri čemer je bila izrazitejša povezava opažena pri otrocih iz nižjih socialno-ekonomskih okolij.
Avtorji študije so zaključili: »Naša študija otrok, ki smo jo spremljali v 9-letnem obdobju med predšolskim obdobjem in pred adolescenco, je pokazala, da je višja okoliška zelena površina doma in v šoli povezana z manj simptomi anksioznosti.«
»Našli smo tudi indikacije za močnejšo povezavo za otroke z nižjim SES [socioekonomski status]. Če bodo te ugotovitve potrjene s prihodnjimi študijami, je treba razmisliti o vključitvi ustreznih ravni zelenih površin v soseske in šole za spodbujanje duševnega zdravja mestnih otrok.«
Študija osvetljuje povezave med okoljem in duševnim zdravjem. Vendar je pomembno opozoriti, da zasnova študije ne dopušča vzročnih sklepanj. Čeprav je verjetno, da zelene površine koristijo duševnemu zdravju, je možno tudi, da bodo družine z boljšim duševnim zdravjem bolj verjetno izbrale ali privoščile bivalna okolja z več zelenimi površinami.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del