Psihologinja razkriva: "To so 3 vrste opozoril, kako vam telo sporoči, da ste na poti v izgorelost"

»Izgorelost ni diagnoza duševnega zdravja,« pravi dr. Molly Burrets, licencirana klinična psihologinja in dodaja: »To je bolj kronično stanje, ki se pojavi, ko doživljamo konstantno preobremenjenost in ko obveznosti presežejo naše zmožnosti in izpolnjevanje.« 

Ne spreglejte:

• Kako preprečiti izgorelost? Pomagajte si s temi triki

S katerimi simptomi telo sporoča, da ste na poti, ki vodi v izgorelost?

Prepoznavanje ključnih znakov, ki vodijo do izgorelosti, je bistveno za preprečevanje. Dr. Burrets bistvene pokazatelje deli na tri kategorije in sicer: fizične, čustvene in vedenjske.

1. Telesni simptomi

Med najpogostejšimi telesnimi simptomi so kronična utrujenost, nespečnost ali težave s spanjem. Drugi fizični simptomi, ki so lahko pokazatelj izgorelosti so: 

• pogosti glavoboli,
• boleče mišice,
• prebavne težave,
• oslabljen imunski sistem.

2. Čustveni simptomi

Čustveni simptomi izgorelosti so običajno znaki, ki jih najpogosteje povezujemo z izgorelostjo. Te so po mnenju psihologinje, ljudje najpogosteje najbolj pripravljeni opaziti in razumeti, da nakazujejo na resnično težavo. Med čustvenimi simptomi so:

• izguba volje do življenje in motivacije,
• povečana razdražljivost,
• občutek odtujenosti,
• čustvena izčrpanost,
• nenehno prisotna frustracija,
• negativni občutki glede dela in drugih obveznosti.

3. Vedenjski simptomi

Med najpogostejšimi vedenjskimi simptomi so številne odvisnosti. Med njimi: prenajedanje, popivanje in povečana uporaba prepovedanih substanc. Vedenjski simptomi se lahko izražajo tudi kot:

• odlašanje,
• socialna izolacija,
• in manjša produktivnost, še zlasti na delovnem mestu.

»Če opazite tovrstne vedenjske simptome, čustvene simptome in fizične zdravstvene simptome, je to rdeča zastava,« poudarja Burttsova in dodaja, da nakazujejo na izgorelost.

Kako si lahko pomagate?

Pred odpravo simptomov izgorelosti, psihologinja priporoča posvet z zdravnikom, da se prepričate, da simptomi niso posledica drugih zdravstvenih težav.

V naslednjem koraku je priporočljivo zmanjšati delovne obveznosti in si vzeti več časa zase. Smiselno je, da pričnete kaj od naslednjega:

• s telesno aktivnostjo, ki vam ustreza,
• kakovostno preživetim časom s prijatelji in družino,  
• meditacijo,
• delavnico čuječnosti,
• preživljanjem več časa v naravi.

Preglejte svoj urnik in premislite o svojih prednostnih nalogah. »Cilj je, da iz svojega urnika odvzamete nekaj stvari, ki niso toliko pomembne in namesto njih dodate nekaj dejavnosti za samopomoč ali si privoščite le več časa za počitek in sprostitev,« še dodaja dr. Burrets, saj je to poglavitno za izboljšanje počutja.   

Vir: cnbc.com

Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa