Preprosto dejanje kot je dihanje, ki ga počnemo podzavestno, lahko naredi veliko razliko v počutju. Zakaj ne bi poskusili? Mimogrede, ste vedeli, da večino dneva dihamo plitko? Privoščite telesu 3 globoke vdihe kar v tem trenutku.
Težko bi našli aktivnost, pri kateri bi toliko pozornosti namenjali dihanju, kot to velja pri jogi. “Dihajte zavedno.” “Povežite se s svojim dihom.” “Umirite dihanje.” “Dihajte globoko.” “Vdihnite skozi nos, izdihnite skozi usta.” Napotkov za dihanje je skoraj toliko kot tistih za izvajanje posamezne vaje.
Zavedno dihanje ima dejansko vpliv na naše čustveno, mentalno in fizično stanje.
Gre pravzaprav za neko vrsto meditacije, ki nas malodane “prisili,” da smo prisotni v trenutku. Če se zavedno osredotočimo na vsak dih, pač ne moremo razmišljati o preteklosti in prihodnosti. Poleg tega na tak način v telo dovajamo več kisika, kar pomeni boljšo cirkulacijo ter s tem delovanje vitalnih organov.
Zakaj je temu tako?
Ker so aktivni različni centri v naših možganih. Pri običajnem, nezavednem dihanju – osnovni življenjski funkciji torej, ki nas “zgolj” ohranja pri življenju, je aktiven spodnji, primitivni del možganskega debla, ki tudi sicer nadzoruje vse avtonomne življenjske funkcije.
Zavedno dihanje pa aktivira možgansko skorjo, naprednejši del možganov, ki je odgovoren tudi za naša čustva – zato na nas zavedno dihanje deluje sproščujoče ter pomirjujoče, hkrati pa stimulira vagusni živec – nadzornika večine naših notranjih organov.
Naredite kratko vajo za umiritev: dih oceana
To lahko na enostaven način preizkusite sami s tako imenovanim “dihom oceana.” Sedite vzravnano, dihajte s prepono. Dolžina vdiha in izdiha naj bosta čim bolj izenačeni, vmes naredite premor. Še najlažje je, če zaprete oči in si predstavljate, da vaše dihanje posnema zvok valovanja morja ob obali. Že zgolj tri ponovitve takšnih zavednih vdihov in izdihov bi vas morale občutno pomiriti. Tako namreč na naše telo vpliva upočasnitev dihanja.
Bolje se boste po vajah počutili tudi fizično. Če zadržujete dih, obstaja precej večja verjetnost, da vas bodo po vajah boleli sklepi in da bodo mišice asimetrično zakrčene in zato boleče; medtem ko nas dihanje dobesedno prisili v bolj pravilno in telesu prijaznejše izvajanje vaj.
V jogi velja celo prepričanje, da je število vdihov povezano s pričakovano življenjsko dobo. Če v minuti vdihnete 15-krat, boste dočakali povprečno starost med 75 in 80 leti. Če zgolj 10-krat, se vam nasmiha stotica. Ne glede na to, ali navedeno drži ali ne, pa je precej ironično, da dihanju posvečamo tako malo pozornosti, razen denimo ob pripravah žensk na porod.
Naj ne bosta pomembna samo prvi in zadnji dih. Poskrbite, da bodo vašemu telesu in počutju koristili tudi vsi tisti vmes.
Prisluhnite aktivni podkastu!
Dr. Ana Debevc Prašnikar: "Največja napaka je to, da ljudje sploh ne razmišljajo o vitalnosti":
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?