Seveda tudi na enem najbolj slavnih muzejev na svetu Musée du Louvre visi listek - po dekretu francoske vlade je muzej zaradi koronavirusa zaprt. Če ste že kupili vstopnice, vam bodo denar vrnili. Vseeno to ni razlog, da si ga ne bi ogledali kar danes iz domačega kavča.
Da boste ostali doma in hkrati vsaj za silo pobegnili iz štirih sten, smo pripravili ogled slavnega muzeja. Pripravljeni? Pa začnimo!
Slikovit pregled egipčanskega življenja
No zdaj imamo bolj ali manj vsi čas za virtualni ogled Louvra, samo kliknite na te besede in gremo.Louvre ima namreč zelo bogat oddelek egipčanske umetnosti. Ta oddelek hrani preko 50.000 razstavnih enot, ki segajo v obdobja egipčanskih civilizacij, torej od leta 4.000 pr. n. št. do 4. stoletja pr. n. št. Zbirka, ki spada v eno izmed največjih zbirk na svetu, nudi slikovit pregled egipčanskega življenja.
Sprehod skozi zgodovino se začne z antičnim Egiptom, nadaljuje s srednjim in novim Egipčanskim kraljestvom ter koptsko umetnostjo in konča z rimskimi, Ptolomejevimi ter bizantinskimi obdobji.
Originalno je zbirka nastala že v času francoske monarhije, korenito pa je bila izboljšana na račun Napoleonovega pohoda (1798) z Dominiquom Vivantom, ki je postal kasnejši direktor Louvra.
Ko je Jean-François Champollion razvozlal kamen iz Rosette, je Karel X. Francoski razglasil, da mora biti ustanovljen oddelek za egiptologijo. Champollion je svetoval, da kupijo tri velike zbirke: Duranda, Salta in Drovettija. Te zbirke so prispevale dodatnih 7.000 enot.
Nadgradnja se je nadaljevala na račun izkopavanj Augusta Mariettija, ki je bil ustanovitelj Egipčanskega muzeja v Kairu. Mariette je po izkopavanjih v Memfisu poslal nazaj v Evropo mnogo arheoloških najdb, vključujoč sedečega pisarja.
Zbirka je postavljena v več kot 20 različnih prostorov, ki jih varuje Velika sfinga (2000 pr. n. št.). Najdbe vključujejo umetniška dela, papirusove zvitke, mumije, orodja, oblačila, nakit, igre, glasbila in orožje.
Najdbe iz antičnega dela vključujejo Gebel-el Arakov nož iz leta 3400 pr. n. št., sedečega pisarja in glavo kralja Džedefra.
Umetnost srednjega Egipta (znana po svojih zlatih predmetih in kipih) se lahko postavi s premikom iz realizma v idealizem; to je ponazorjeno s shističnim kipom Amenemhatanka in z lesenim Darovalcem.
Umetnost Novega kraljestva in koptska egipčanska umetnost sta izjemno globoki, kip boginje Neftis in apnenčeva podoba boginje Hator pa ponazarjata čustvenost in bogastvo.