Medicinska sestra Nives v času epidemije COVID-19: "Najhujše je to, da me otrok ne sme objeti"

Medicinska sestra Nives v času epidemije COVID-19: "Najhujše je to, da me otrok ne sme objeti" (foto: Nives Tom (osebni arhiv)) Nives Tom (osebni arhiv)
26. 4. 2020

"V četrtek 12. marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija zaradi novega korona virusa. Takrat se je tudi naše delo zelo spremenilo in čez noč postavilo na glavo," pravi medicinska sestra Nives, ki jemlje brise potencialnim bolnikom okuženim s COVID-19. Kakšno je trenutno življenje resničnih junakov?

"Spomnim se, kako sva se z zdravnico pogovarjali, kaj vse je potrebno za odvzem brisa pripraviti, kako najbolj pravilno odvzeti bris, da ostaneva čim bolj »čisti«. Kljub vsemu se pogosto zgodi, da se vprašaš, kaj če smo storili kaj narobe in se ob tem okužili?"

Nives je po poklicu srednja medicinska sestra in dela v zdravstvenem domu v pediatrični ambulanti. Je vodja tima zdravstvene nege. Njen dan trenutno izgleda popolnoma drugače kot običajno: "Ob prihodu v službo nam na vhodu na triaži pomerijo telesno temperaturo, namestimo si zaščitno masko, prevzamemo čisto službeno uniformo in osebno varovalno opremo. V ambulanti se preoblečem v uniformo, nato pomagam na triažnem telefonu, v administrativni ambulanti ali pa kot vodja urejam mesečne obveznosti.

Okoli 10 ure dopoldan oz. 16 ure popoldan se oblečem v osebno varovalno opremo in z zdravnico odideva v prostore COVID ambulante. Tam imava na 15 minut naročene paciente, katere obravnavava ali pa jim samo odvzameva bris po naročilu ostalih zdravnikov. Tako delava približno 4 ure. V tem času ni uživanja tekočin in ni uporabe stranišča."

Nives Tom (osebni arhiv)

Slačenje in oblačenje varovalne opreme ji v povprečju vzame 10 minut, kamor je vključeno vse od zaščitnega kombinezona do dvojnih rokavic, maske in pritrjevanje opreme z lepilnim trakom. Oprema ni ravno udobna: "Maska se obrazu zelo tesno prilega, nekateri imamo tudi kakšen žulj ali otiščanec na nosu ali okoli ust. Pod kombinezonom se prepotiš, ti je vroče in si res vesel, ko se lahko slečeš," pove Nives.

Ampak vse to so samo tehnične stvari. Ne pozabimo, da so junaki današnjega dneva samo ljudje, kot ti in jaz, ki bi se radi spočili, šli na sprehod, čas preživeli z družino ... Ko si snamejo masko, žal s svojih ramen ne snamejo vsega, kar so videli čez dan. 

"Prvi teden dela nisem ponoči spala skoraj nič. Razmišljala sem o delu, kaj smo opravili, če smo vse naredili pravilno, če smo kaj pozabili. Ob tem sem mislila tudi na naše paciente, ker v to ambulanto pridejo res bolni otroci. V običajni ambulanti že dolgo nisem videla tako prizadetih otrok kot sem jih v tem času (otroci s težkim dihanjem, ugrezanjem prsnega koša, z bolečinami v trebuhu in še bi lahko naštevala).

Domov hodim utrujena, izčrpana, s strahom v sebi, da sem domov prinesla virus. To ni prijeten občutek. Nisem OK. Ampak se trudim, v tem času sem se že malo navadila na novo rutino."

Ko se je v začetku epidemije vozila v službo, se je počutila prizadeto ob pogledu na večje skupine ljudi, ki so se sprehajali okrog. "Vprašala sem se, zakaj sploh to počnem in kdo je tu nor." Kasneje se je stanje izboljšalo, in ko danes pogleda na celotno situacijo, lahko reče, da smo epidemijo uspešno zajezili. Vendar le zato, ker smo navodila vzeli resno in se jih držali. 

Nives sama še ni bila testirana za COVID-19, saj pravi, da je trenutno zdrava in si želi, da tako tudi ostane. Jemanje brisa poteka enako tako pri odraslih kot pri otrocih - zdravnica s tanko paličico seže skozi nos, odloži v za to namenjeno epruveto, ki se potem zapre in postavi v dve zaščitni vrečki za prevoz v laboratorij v Ljubljano.

Nives Tom (osebni arhiv)

Je pa pri otrocih vse skupaj zagotovo bolj stresno: "Že pri odraslih opaziš, da je odvzem brisa neprijeten, zasolzijo se jim oči in priteče kakšna solzica, pri otrocih pa je odvzem brisa še toliko bolj stresno. Ponavadi jokajo, predvsem ob sami izvedbi brisa. Poskušam jih potolažiti, poleg staršev jih še sama primem rokice, da ne dosežejo palčke s katero zdravnica odvzema vzorec, da ne bi prišlo do poškodbe."

Medicinska sestra Nives ni ena tistih, ki so se v času epidemije začasno preselili, zato se vsak dan vrača k svoji družini - možu in šoloobveznemu otroku. Ob naporni službi se trudi, da mu priskoči na pomoč, vendar z delom na daljavo malce zamujata, ker ne more biti na voljo ves čas. In kako izgleda, ko se vrne iz službe v udobje domačega doma? Nič kaj prijetno. 

"Ko pridem domov iz službe, mi je najhujše to, da me otrok ne sme objeti.

Najprej odidem v kopalnico, kjer se stuširam, preoblečem in potem sem mu na voljo. Vendar je v meni še vedno prisoten strah, da bi ga okužila. Družim se samo z domačimi, ki živimo v isti hiši, saj se zavedam, da z delom v COVID ambulanti lahko na sebi domov prinesem virus in okužim ostale."

Nives Tom (osebni arhiv)

Vsem v prvih bojnih vrstah lahko pomaga čisto vsak izmed nas, ki ima možnost ostati doma ali delati na daljavo. Kako? Hodimo samo po nujnih opravkih, uporabljajmo zaščitno masko, razkužujmo in umivajmo si roke. Ne družimo se z ostalimi, saj nikoli ne vemo, kdo je lahko okužen in ne kaže znakov bolezni. 

Predvsem pa bi nam Nives rada sporočila: 

"Da se držimo navodil in OSTANEMO DOMA. Imejmo se radi in izkoristimo čas samoizolacije za svojo družino. Vsak zase, sam. Družba je namreč močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen."

Ostajajmo torej doma. Za Nives. Za vašo sosedo, znanca, prijatelja, očeta. Za vse, ki se po najboljših močeh trudijo, da bi mi lahko čim prej zaživeli normalno. 

#Ostajamdoma

Nives Tom (osebni arhiv)

 Pripravila: Anja Horjak