Aralsko jezero
Aralsko jezero se je nekoč bohotilo med Kazahstanom in Uzbekistanom, danes velja za eno največjih naravnih katastrof, ki jih je povzročil človek. Kar je narava ustvarila pred 5,5 milijona leti, je človek uničil v pičlih 40 letih.
Kjer je bilo nekoč eno izmed štirih največjih jezer na svetu, je danes Aralska puščava. Nekoč je tam cvetel ribolov, od vasi do vasi so se prevažali s čolni, gojili melone, okrog jezera je živel pester živalski svet.
Odkar je nekdanja Sovjetska zveza leta 1960 spremenila struge glavnih dotokov, je jezero začelo naglo izginjati, z njim pa življenje v njem in okrog njega. Leta 2007 je ostalo le še 10 odstotkov Aralskega jezera in razpadlo je na štiri majhna jezera. Sedem let pozneje so Nasini posnetki pokazali, da se je velik vzhodni del jezera dokončno spremenil v puščavo.
Z jezom v Kazahstanu jim je uspelo obdržati in celo delno povečati količino vode v severnem delu, južni in vzhodni del pa sta popolnoma izginila. Majhen preostanek jezera je danes izjemno slan in onesnažen s pesticidi, kar povzroča hude zdravstvene težave tamkajšnjemu prebivalstvu in težave na kmetijskih površinah. Nekoč plodno ribištvo je popolnoma izumrlo, živali so zapustile območje, zime so postale izjemno hladne, poletja zelo vroča in sušna. Danes lahko tako sredi puščave najdete stare, zapuščene ladje in pristanišča.
Besedilo: Sanja Macur
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
