mazonski deževni gozd
Amazonski pragozd, ki se razprostira čez devet južnoameriških držav, sestavlja kar polovico vseh deževnih gozdov na Zemlji in velja za najbolj raznovrstnega. V njem je kar 16 tisoč različnih vrst dreves, živalski svet pa je tako bogat, da v njem živi ena petina vrst vseh ptic in vseh rib na svetu.
Do leta 1960 je bil poseg v 55 milijonov let star gozd strogo omejen, po tem ga je začel človek vse bolj izsekavati za svoje potrebe, predvsem za ustvarjanje polj, s katerih pridobivajo sojo in palmovo olje. S tem pa proži zelo nevarno verižno reakcijo, ki je nemara ne bo mogoče več ustaviti.
Zaradi krčenja gozda namreč pade manj padavin, kar ne uničuje le pridelkov, zaradi katerih so gozd izsekali, ampak tudi gozd sam. Uničuje ga tudi globalno segrevanje, ki ga lahko bistveno zmanjšuje prav gozd sam, vsrka namreč kar 10 odstotkov vsega svetovnega ogljika. Pragozd zaradi segrevanja in pomanjkanja padavin vse pogosteje prizadenejo požari in suše, te so zgolj v letu 2010 poškodovale več kot milijon kvadratnih metrov gozda.
Ena izmed študij je pokazala, da bo zaradi podnebnih sprememb in toplogrednih izpustov amazonski pragozd izginil do leta 2100, spet druga, da ga bo do takrat izginilo 85 odstotkov, če se temperatura zraka dvigne za štiri stopinje. V zadnjem desetletju so sicer vsaj v Braziliji zmanjšali krčenje gozda za 70 odstotkov v primerjavi z desetletjem pred tem, do leta 2020 pa nameravajo izsekavanje povsem ustaviti.
POGLEJTE SI ŠE ČUDOVITE GRADOVE V NAŠI BLIŽINI: www.aktivni.si/dobro-pocutje/potovanja/cudoviti-gradovi-v-nasi-blizini
Besedilo: Sanja Macur
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?