Timeboxing – to metodo morate preizkusiti, če vam pogosto primanjkujeta struktura in organiziranost

Timeboxing – to metodo morate preizkusiti, če vam pogosto primanjkujeta struktura in organiziranost (foto: Profimedia) Profimedia
7. 7. 2022

Pri reviji Harvard Business Review so metodo timeboxing ocenili za eno najbolj uporabnih. S pomočjo te naj bi pridobili večji občutek nadzora nad svojim delovnikom oziroma celim dnem. Tako deluje ...

Timeboxing sestavljajo trije koraki:

  • t. i. brain dumping
  • postavljanje prioritet in nato
  • načrtovanje dneva. 

Brain dumpingu bi morda lahko rekli tudi razvrščanje misli in idej.

To najbolje deluje, če vse svoje misli in ideje zapišete:

  • naloge, ki jih morate opraviti, 
  • ideje za prihodnje koncepte ali 
  • karkoli drugega, kar menite, da je pomembno. 

Nato: določite tri glavne prioritete za ta dan. 

To vam bo pomagalo ohraniti osredotočenost na cilje. 

Zadnji korak je načrtovanje dneva.

To je glavni del metode timeboxing in od vas zahteva načrtovanje dneva po urah – od trenutka, ko se prebudite do odhoda v posteljo. Vse naloge torej zapišete po urah: od 7.00 do 8.00: zajtrk in priprava na dan, od 8.00 do 8.30: preveri in odgovori na najpomembnejše e-maile, od 8.30-9.00: sestanek, od 9.00 do 10.00: pripravi material za ...

Čeprav se zdi naloga na prvi pogled precej neobvladljiva in dolgotrajna, je v resnici zelo preprosto. Po nekaj dneh ste popolnoma v ritmu. 

Prednosti metode:

1.

Takojšnja prednost, ki jo boste opazili: mentalno boste pripravljeni na dan.

2.

Urnik lahko izpolnite takoj zjutraj, stvari predvidite/načrtujete vnaprej (in jih seveda tudi takoj vpišete) ali se na naslednji dan pripravite zvečer. 

3.

Določanje prioritet in razporejanje časa je dejansko lahko zelo koristno. Če veste, da boste imeli v četrtek sestanek, ki bo trajal eno uro in če veste, da morate mini projekt zaključiti v 72 urah, potem tudi veste, kdaj postaviti časovni okvir. Pravzaprav veste, kam postaviti časovni okvir. 

4.

Morda se boste lažje izognili odlašanju. Takoj se lotite prve naloge, ki ste jo postavili za prvo uro. Itn. 

5.

Metoda tudi pomaga bolje razumeti, koliko časa vam bodo določene naloge vzele. 

Pri to-do seznamu je ravno v tem pogosto težava. Na papirju ali v spletnem rokovniku vidimo le neskončen seznam še neobkljukanih opravil. Pri tem nimamo natančne predstave, koliko časa bomo za vse skupaj potrebovali. Pogosto tudi načrtujemo preveč, seznam se daljša, nato se lotimo najenostavnejših opravil, ostala pa prestavljamo na naslednje dni, do zadnjega trenutka.

6.

Metoda timeboxing morda ne bo popolna za spontan življenjski slog ali za nekoga, ki redko tako načrtuje dan, seveda kljub temu velja poskusiti. Nekateri elementi pa vam bodo morda ustrezali in jih boste lahko ohranili. 

In za konec še:

Časovno določanje naj bo bolj vodilo in ne strogo pravilo. Kajti ne glede na to, kako organizirani smo, vedno se lahko zgodi kaj nepričakovanega. 

'Brain dumping' – morda zjutraj ne boste imeli ničesar, kar bi bilo vredno zapisati. Ko pa bo dan napredoval, se bodo porodile nove ideje. Zapišite jih takoj, da jih ne pozabite. 

Preverite še:
Obstaja 5 različnih tipov odlašanja - v katerega sodite vi?
Ali pa:
16 neprijetnih občutkov, ki pravzaprav kažejo, da ste na pravi poti