Obsežna raziskava je odkrila 8 navad, ki drastično podaljšajo življenje.
Študija je temeljila na podatkih več kot 700.000 ljudi, zbranih v okviru programa Veterans Affairs Million Veteran Program (MVP) – enega največjih ameriških zdravstvenih raziskovalnih projektov, ki raziskuje vpliv življenjskega sloga, genetike in vojaških izkušenj na zdravje. Študijo je vodila Xuan-Mai T Nguyen, ki je rezultate tudi predstavila na konferenci Nutrition 2023, glavnem letnem srečanju Ameriškega združenja za prehrano v Bostonu.
Katere navade podaljšujejo življenje?
Raziskava je zajemala podatke, zbrane med letoma 2011 in 2019, udeleženci pa so bili ameriški veterani, stari od 40 do 99 let. V tem času je umrlo več kot 30.000 posameznikov. Ugotovljeno je bilo, da so imeli tisti, ki so se držali vseh osmih navad, kar 13 % manjše tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka v primerjavi s tistimi, ki niso upoštevali nobene.
Osem koristnih navad:
- Redna telesna aktivnost
- Izogibanje kajenju
- Obvladovanje stresa
- Zdrava prehrana
- Zmerno oziroma redko uživanje alkohola
- Kakovosten spanec
- Dobri socialni odnosi
- Izogibanje zasvojenosti z opioidnimi zdravili
Moški, ki pri štiridesetih začnejo z vsemi osmimi navadami, lahko živijo v povprečju 24 let dlje kot tisti, ki ne uvedejo nobene. Pri ženskah je ta razlika 23 let, ocenjujejo strokovnjaki.
Kaj najbolj vpliva na dolgoživost?
Največjo grožnjo za življenjsko dobo predstavljajo pomanjkanje gibanja, kajenje in uporaba opioidov – povezani so bili s 30 do 45 % višjim tveganjem za smrt.
Sledijo stres, prekomerno pitje alkohola, nezdrava prehrana in slab spanec, ki povečajo tveganje za smrt za 20 do 30 %. Pomanjkanje socialnih stikov je bilo povezano s 5 % višjim tveganjem.
Tudi duševno zdravje ima pomembno vlogo. "Do zdaj še nismo natančno opredelili, kako depresija in anksioznost vplivata na umrljivost. Ta raziskava kaže, da je bilo s tema stanjema povezanih kar z 8 % primerov prezgodnje smrti," je pojasnila Nguyen. To jih je spodbudilo k razmisleku, kako v prihodnje še bolj vključiti psihosocialne dejavnike v tovrstne študije.
Nikoli ni prepozno za spremembe
"Pozitivne učinke smo opazili že pri posameznikih, ki niso upoštevali vseh osmih navad. Presenetilo nas je, kako zelo že ena, dve ali tri spremembe lahko vplivajo na zdravje," je povedala Nguyen.
Tudi dr. William Schaffner z Univerzitetnega medicinskega centra Vanderbilt je poudaril, da je pomembno že samo to, da začnemo: "Tudi če ne spremenite vsega, vsaka sprememba šteje."
Čeprav spremembe v starejših letih morda ne prinesejo tako drastičnega podaljšanja življenja kot v mladosti, so še vedno izjemno koristne – predvsem za kakovost življenja. Nguyen zaključi: "Naši rezultati kažejo, da je zdrav življenjski slog ključen za javno zdravje in posameznikovo dobrobit. Čim prej, tem bolje – a tudi spremembe pri petdesetih ali šestdesetih so še vedno zelo koristne."
