Ko govorimo o dolgoživosti, ljudje običajno pomislijo na genetiko, prehrano in gibanje. A k daljši življenjski dobi pripomore tudi nekaj drugega...
Čeprav so ti dejavniki nedvomno pomembni, so raziskave v zadnjih desetletjih pokazale nekaj drugega: ključni pokazatelji dolgega življenja se pogosto skrivajo v vedenju, odnosih in delovanju možganov. Zanimivo je, da nekateri od teh znakov na prvi pogled sploh ne delujejo kot nekaj, kar bi povezovali z zdravjem.
Ne spreglejte:
Znanost danes izpostavlja 5 takšnih kazalnikov, ki lahko napovedujejo dolgo življenje.
Znate počakati in ne iščete "instant" zadovoljstva
To je eden najmočnejših napovednikov dolgega življenja. Klasična študija o sladkarijah (ko je imel otrok možnost, da takoj vzame košček čokolade ali počaka, v zameno pa dobi večjo nagrado) je pokazala, da so otroci, ki so bili pripravljeni počakati na večjo nagrado, imeli:
- nižje stopnje srčno-žilnih bolezni,
- manjše tveganje za sladkorno bolezen,
- boljši nadzor telesne teže,
- stabilnejše psihološko zdravje.
Sodobne nevrobiološke raziskave kažejo, da je sposobnost samoregulacije neposredno povezana z aktivnostjo prefrontalnega korteksa, ki je vključen tudi v nadzor vnetja, stresnih hormonov in prehranjevalnega vedenja.
Imate vsaj eno osebo, s katero ste resnično povezani
Ne gre za to, da bi imeli veliko ljudi okrog sebe, temveč globoko čustveno vez z nekaj ljudmi. Najdlje trajajoča raziskava v zgodovini, Harvardska študija razvoja odraslih (več kot 85 let opazovanja), je prišla do jasnega zaključka: kakovost odnosa, ki ga imate z določeno osebo, močno vpliva na zdravje.
Ljudje z močnimi čustvenimi vezmi:
- imajo nižjo raven kortizola,
- manj trpijo zaradi kroničnih vnetij,
- počasneje izgubljajo kognitivne funkcije.
Osamljenost po raziskavah povečuje umrljivost za 26–30 %, kar je primerljivo s kajenjem.
Bolj ste nagnjeni k zmernemu optimizmu kot k “pozitivnemu razmišljanju”
To je pomembno: ne naivna pozitivnost, temveč realističen optimizem. Raziskava Harvardske šole za javno zdravje (študija zdravja medicinskih sester, v kateri je sodelovalo več kot 70.000 udeleženk) je pokazala, da ženske z zmernim optimizmom v povprečju živijo 11–15 % dlje. Tveganje smrti zaradi srčno-žilnih bolezni je bilo 38 % manjše.
Nevrofiziološko je to povezano z:
- boljšo regulacijo avtonomnega živčnega sistema,
- zmanjšanjem kroničnega stresa.
Optimizem tu ni zgolj čustvo, temveč stabilen način obdelave realnosti.
Veliko se gibate sproti
Raziskave tako imenovanih modri con so pokazale, da redna nizkointenzivna aktivnost čez dan zmanjšuje umrljivost bolj kot občasna intenzivna vadba. Če ste torej blago aktivni skozi cel dan, ima to lahko večji učinek, kakor ena ura intenzivne vadbe nekajkrat tedensko.
Med nizkointenzivne aktivnosti spadajo hoja, gibanje po hiši, čiščenje in podobno.
To neposredno vpliva na:
- občutljivost na inzulin,
- presnovo lipidov,
- mitohondrijsko delovanje.
Imate občutek smisla – ne nujno “velikega cilja”
Raziskave kažejo, da občutek smisla v življenju statistično podaljšuje življenje. Po podatkih iz raziskav so imeli ljudje z močno izraženim občutkom namena:
- 23 % manjše tveganje za prezgodnjo smrt,
- nižje ravni vnetnih markerjev,
- boljšo regulacijo imunskega sistema.
Sodobna znanost o staranju vse manj govori o “boju proti starosti” in vse bolj o kakovosti regulacijskih sistemov telesa: živčnega, hormonskega, imunskega in socialnega. Dobra novica pa je, da se večina teh dejavnikov lahko spremeni – tudi v odrasli dobi.
Vir: stil.kurir.rs
