Odločitev, da bi postali aktivni, ni težka. Vztrajati nekaj časa tudi ni pretežko. Najtežje je vztrajati daljše obdobje. Lotite se sprememb in spoznajte napake ter ovire, ki bi vam lahko spet uničile dober namen.
Ukvarjanje s športom in pravilna prehrana sta samoumevna šele takrat, ko postaneta del življenja, prav tako kot je umivanje zobe. Zdravo življenje vam bo sčasoma prešlo v trajno navado.
Poti je veliko
Vsako potovanje pa se začne s prvim korakom! Razčistite sami s seboj, odkrijte ovire, poiščite motivacijo in spodbudo, nikar pa ne iščite grešnega kozla, zakaj kar naprej odlašate. Začnite dan z nasmehom na ustnicah in novim izzivom. Recite si: “Začnem!”
Na koncu vas čaka nagrada: več moči, manj stresa in popolnoma novo občutenje telesa ter ne nazadnje veliko zabave in užitkov.
Pot lahko začnete sami, in sicer z nekaj samodiscipline in organizacije. Če boste začeli vaditi sami, glavni cilj razdelite na manjše korake, ki jih je mogoče hitro doseči. Ti vmesni realni cilji vas bodo motivirali, da boste laže vztrajali. Korak po koraku do cilja.
Bodite vztrajni in uporabite mentalno moč. Dogajanje v vašem telesu je namreč močno povezano s tistim, kar se dogaja v vaši glavi. Vsakega napredka se veselite in se nagradite. Lahko na primer z novo majčko ali s čim drugim. V dnevnik si zapisujte, kaj jeste, kako se počutite, koliko vadite. Analizirajte in postopno dodajajte spremembe, ki bodo ohranjale vaše zanimanje in motivacijo.
Vadbo vnesite v ritem življenja in se ji dosledno posvečajte. Izberite telesno dejavnost, v kateri uživate in ki se je lahko lotite kar pred domačimi vrati. Natančno si določite čas za telesno dejavnost in takrat pozabite na vse dogovore in obveznosti, ki so še pred vami.
Najpomembnejše pravilo je zmernost, saj vas mora telesna aktivnost sprostiti, osvežiti in napolniti baterije. Če ste družabni, se rekreirajte z družinskimi člani, prijatelji, sosedi.
Če težko vadite sami, poskušajte vaditi pod vodstvom osebnega trenerja. Med vedenjem, koliko je vadba zdrava in koristna za kakovostno življenje, in tem, da v resnici vadite, je navidez majhen korak, ki pa ga nekateri nikoli ne naredijo. Individualen pristop je priporočljiv, in to ne glede na starost in telesno pripravljenost.
Cilj nadzorovane, individualne vadbe je predvsem razviti in poiskati ravnotežje med motoričnimi sposobnosti, prehranjevalnimi navadami in psihološkim ravnovesjem.
Pomaga lahko delo osebnim trenerjem
Razlogi, zakaj najeti osebnega trenerja:
1. Motivacija
Delo osebnih trenerjev je večplastno; poleg trenerjev so tudi učitelji, zaupniki in poglavitni vir motivacije ter spodbude. Trening bo tako precej bolj zabaven.
2. Specifičen trening
Dejstvo je, da ste ob dobri psihofizični pripravljenosti tudi videti bolje. Vsakodnevne delovne napore premagujete laže in z večjim optimizmom ter boljšo delovno zmogljivostjo. Napolnjeni z življenjsko energijo se laže podate novim izzivom naproti.
3. Večja samozavest
Nenehno se boste srečevali z novimi vajami. Trening bo pester in raznovrsten.
4. Specifičen trening
Želite izboljšati kondicijo za tek ali morda okrevati po poškodbi? Osebni trener prilagodi program vašim potrebam.
5. Pomagajte sami sebi
Dobili boste občutek, kje so meje vaših telesnih zmogljivosti.
6. Individualni pristop
Program treninga in prehrane, ki deluje pri eni osebi, ne bo nujno uspešen za nekoga drugega. Vaš način življenja, morfološki tip telesa, zdravstveno stanje, športni interesi in želje za dosego ciljev so podlaga za izdelavo osebnega programa vadbe.
7. Izziv
Nenehno se boste srečevali z novimi vajami. Trening bo pester in raznovrsten.
8. Ustaljenost
Določeni termini vam pomagajo odpraviti vsa opravičila in izgovore, da vam ne bi bilo treba vaditi.
9. Varnost
Osebni trener vam razloži in pokaže pravilno in varno izvedbo vaj.
10. Učinkovita vadba
Današnje stresno življenje nam ne dopušča veliko časa. Zato mora biti trening učinkovit, da boste hitreje dosegli vidne rezultate.
Preberite tudi: Nekaj strategij, kako postati in ostati motiviran
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?