Je vaša vadba individualno prilagojena? Če ni, nikakor ne pričakujte optimalnih rezultatov.
Ko gre za telesno aktivnost, lahko velikokrat ob obilici skupinskih vadb opazimo pomanjkanje individualne obravnave. Če pa želimo, da ima neka vadba optimalne učinke na vadečega, mora biti nujno individualizirana.
Seveda k temu lahko dodamo še nekaj načel:
- vadba naj bo dolgotrajna (večletna) in redna ter neprekinjena (sistematična),
- naj bo izvedena postopoma,
- upošteva naj zahteve po menjavanju splošnih in specialnih vsebin,
- naporu naj sledi sprostitev oz. odmor,
- naj bo specifična
- in naj bo vsebinsko raznovrstna ter zanimiva.
Kljub vsemu naštetemu pa je treba najbolj izpostaviti načelo individualnega pristopa k vadbi.
Mogoče velja še poudariti, da kar je dobro za enega, mogoče nima vpliva na drugega in je lahko škodljivo za tretjega. Torej moramo vadbo vedno usmeriti v individualne cilje in posameznikove želje, sposobnosti ter motivacijo.
Ker enaka obremenitev pri različno treniranih posameznikih predstavljava različen napor, je lahko prav odstotek napora podatek, ki nam je v pomoč pri individualizaciji vadbe.
Izračun stopnje napora
V primeru vzdržljivostne vadbe za izračun stopnje napora lahko uporabimo:
1. Neposredni način: % napora = SU obr/SU max X 100
2. Karvonenov model (temelji na rezervi frekvence srca (SU max – SU mir = rezerva SU) in je zato nekoliko natančnejši način računanja odstotka napora) % napora = (SU obr – SU mir)/(SU max – SU mir) X 100
Legenda:
- SU obr = frekvenca srca med obremenitvijo
- SU mir = frekvenca srca v mirovanju
- SU max = največja frekvenca srca
Priporočljivo bi bilo tudi, da prav vsakdo, ki si želi doseči cilje, začne pot od osebnega načrta, izpeljave načrta in nadzora do ocenjevanja preteklih dogodkov. Namreč dober športnik je tisti, ki trenira pametno.
Dalibor Todorović, prof. šp. vzg.
Viri:
- Škof, B., Tomažin, K., Dolenec, A., Marcina, P. in Čoh, M. (2006). Atletski praktikum. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.