Sodoben Les Mills center v Ljubljani

7. 11. 2012
Deli
Sodoben Les Mills center v Ljubljani (foto: Danijel Čančarević)
Danijel Čančarević

Eduard Žalar, lastnik licence programa Les Mills, je to vadbo pred 15 leti spoznal po čistem naključju. Naključje pa se je po nekaj letih razvilo v uspešen posel, s katerim je program približal množicam v večini slovenskih fitnesov. 29. oktobra je s svojo ekipo v Šiški, na Devovi 6, odprl nov trening center, za katerega pravi, da bo popolnoma drugačen od drugih.

Se spomnite svoje prve športne izkušnje, ki vas je pripeljala do tu, kjer ste danes?

V fitnes industrijo sem zašel po čistem naključju. Sicer je bil šport vedno pomemben del mojega življenja, treniral sem marsikaj, vendar pa nikoli nisem bil tako vrhunski, da bi se na profesionalni ravni osredotočil le na enega. Poleg tega sem študiral mednarodno poslovanje na ekonomski fakulteti in moja želja je bila, da bi posel in šport nekako združil. Takrat je bila to le vizija in še nisem vedel, kako naj jo izpeljem.

Kdaj pa vam je uspelo uresničiti to željo?

Leta 1997 je bila v fitnes centru, ki sem ga obiskoval kot stranka, predstavitev takrat v Sloveniji še nepoznanega body pumpa kot del programa Les Mills, ki je uradno predstavitev v Evropi doživel leto prej.

Gre za skupinski trening z utežmi, ki se ne izvaja v fitnesu, temveč takrat še v dvorani za aerobiko, zato tako mene kot nekatere druge obiskovalce, predvsem moške, tovrstna vadba ni pritegnila.

Na predstavitveni uri ni bilo žive duše, zato nas je lastnica fitnesa tako rekoč prosila, naj gremo vsaj pogledat. S prijatelji smo se odločili, da gremo potešit radovednost, in se pošalili, se bomo lahko vsaj malo nasmejali, če ne drugega.

Glede na to, da ste danes lastnik licence za Les Mills, predvidevam, da se na tisti uri le niste samo smejali?

Čeprav nisem pričakoval, se mi je na prvi uri odprl nov svet, saj sem si rekel, da pri tem res ne gre za aerobiko, temveč pravi trening z utežmi, in to zelo učinkovit. Kmalu sem začel poleg klasičnega fitnesa obiskovati tudi te ure.

Kmalu me je lastnica fitnesa vprašala, ali bi tudi sam vodil tovrstno vadbo. Ker je bilo to nekaj novega pri nas in sem opazil veliko zanimanje ljudi, sem se lotil izziva. Opravil sem osnovno izobraževanje za inštruktorja in se tako iz laika prelevil v inštruktorja.

Kdaj pa je potem prišla na plan še vaša poslovna žilica?

Kmalu sem začel spoznavati celotno ozadje programa Les Mills, kjer gre za ogromen licenčni sistem vadbe, ki se kot franšiza širi po vsem svetu. Zadeva je izredno razvita v marketinškem in menedžerskem pogledu in tako se mi je utrnila zamisel, da bi te razsežnosti lahko bolje spoznal tudi sam.

Je težko postati del te mreže?

Prvi korak je bil ta, da sem od inštruktorja napredoval do trenerja, kar pomeni, da poleg vodenja vadb skrbim tudi za nabor in šolanje novih kadrov. Nekaj let sem ostal na tej stopnji, dokler nisem začutil, da lahko napredujem še kakšno stopničko višje.

Program izvira iz Nove Zelandije, svoj trg pa imajo razdeljen po teritorijih, za katere skrbijo izbrani agenti. Pozanimal sem se, kateri teritoriji so že zasedeni, in ugotovil, da je vzhodna Evropa, torej Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, še nepokrita. Dal sem jim poslovni predlog in na koncu se je stvar obrnila tako, da sem postal agent in uradni zastopnik za Slovenijo.

Zdaj pa boste spet stopili še eno stopnjo višje, saj odpirate tudi svoj center, kajne?

S tem začenjam popolnoma novo zgodbo. Les Mills je orodje, ki ga lahko uporabljamo na milijon načinov. Pri trening centru pa želim doseči sintezo med tem orodjem, v katerega popolnoma verjamem, in smernicami v fitnes industriji, ki se vsako leto spreminjajo.

Trening center

"To ni običajen fitnes center, temveč trening center, v katerem ne bo niti enega samega kosa fitnes opreme, saj gre za popolnoma nov koncept. Specializirani bomo za skupinske treninge s posebnim trenerskim pristopom.

Strankam bomo ponudili vadbe na različnih ravneh, ena izmed njih je seveda prek programov Les Mills (body pump, body attack, body combat ...).

Razlog, da se ljudje včlanijo v tovrstne programe, je želja po nekem vadbenem rezultatu, pa naj bo to hujšanje, vzdržljivost ali pridobitev mišične mase. Pojavi pa se vprašanje, kako jih doseči. Do zdaj je veljalo klasično prepričanje, da lahko to dosežemo le v fitnesu z določenimi napravami. V končni fazi je to mogoče tudi s tekom po naravi, le dovolj motivacije moramo imeti.

Tu pa se pojavi bistvo dobrega centra, kamor se stranke rade vračajo, to je dobra motivacija. To je pogoj za napredek in uresničenje končnega cilja. S tem se lahko poistoveti marsikdo, ki je kupil mesečno ali letno vstopnico za fitnes in je zaradi pomanjkanja motivacije, dolgčasa ali pa katerega drugega razloga hitro odnehal.

Z ustrezno motivacijo lahko te težave premagamo, kar bo tudi posebnost tega centra. Motivacija sama po sebi ni zahtevna kategorija, biti dober v tem pa je prava umetnost.

Da bomo to strankam lahko ponudili in jim pomagali, da razvijejo nov aktivni življenjski slog, s čimer bi jim omogočili dolgoročne rezultate, pa je vse prej kot lahka naloga. Sam verjamem, da smo pri tem izredno močni.

Odločilno pri vsem je okolje, ki mora biti takšno, da se posameznik v njem dobro počuti, saj je trening ne nazadnje nekaj, kar nam včasih povzroči tudi negativne občutke, še zlasti na začetku. Druga dodana vrednost pri našem delu je znanje, ki ga bomo poskusili prenesti na stranko, saj je veliko laže početi stvari, ki jih razumemo.

Tretji dejavnik, ki nas loči od drugih, je poudarek na skupnosti. Ljudje imamo potrebo po pripadnosti in veliko bolj učinkovito treniramo v družbi prijateljev ali pa nekoga, ki nas spodbuja, kot pa če se sami 'mučimo' recimo na tekaškem traku.

Četrta stvar, ki bo pripomogla h končni motivaciji, pa je osebni trenerski pristop. Vsi si ne morejo privoščiti osebnega trenerja, zato vidim rešitev v manjših vadbenih skupinah, kjer lahko znanje širimo enako učinkovito. Peti dejavnik je skrbnost, predvsem za tiste, ki se takšnega izziva lotevajo prvič."

Za revijo Story napisala Anja Kontrec, fotografije: Primož Predalič, osebni arhiv, video: Danijel Čančarević