Plezanje že dolgo ni več le aktivnost, ki jo izvajamo v zaprtih prostorih na varovanih plezalnih stenah, pod katerimi velike blazine ublažijo padce. Priplezali smo že mnogo višje, in to ne le po skalah in umetni steni.
Tokrat smo šli na mraz, natančneje na Vršič v steno pod slapove pri Prisojniku, da bi v mili zimi našli nekaj zaplat snega in predvsem ledu. Preizkusili smo ledno plezanje. Ga že poznate?
Do slapov pod Prisojnikom nas je zapeljal Peugeot Rifter, ki se odlično znajde tako na suhi kot zasneženi podlagi, še posebej če ima opcijsko vgrajen napredni sistem za nadzor oprijema (Advanced Grip Control). V kombinaciji s pnevmatikami Mud & Snow nadzoruje vlečno moč z neprekinjenim nadzorom spodrsavanja koles. Zahvaljujoč dvignjenim podvozjem smo lahko brez skrbi peljali tudi po makadamski cesti in snežnih kolesnicah prepredenih z nepredvidenimi luknjami.
Aleksandra Saša Prelesnik
Začetniki plezanja so se sicer raje držali skal in si utrli pot po ledu le, če je bilo to nujno potrebno. Ledena in zasnežena pobočja so postala varnejša z uporabo posebne opreme, ki se je sčasoma nadgradila, spremenila se je tudi miselnost in danes plezanje po visoki navpični ledeni steni ni nič več novega. Led je tako navdušil plezalce po vsem svetu, da je plezanje po tej mrzli in hudo drsni podlagi postalo ena izmed najbolj priljubljenih plezalnih zvrsti. Tudi pri nas.
A preden vzamete opremo in in se zapodite v zamrznjen slap, poslušajte nasvet gorskega vodnika z mednarodno licenco Matevža Vukotiča, ki začetnikom svetuje vpis v alpinistično šolo ali najem gorskega vodnika, saj je potrebno znanje različnih tehnik.
Vsak ledni plezalec se mora najprej seznaniti z osnovami plezanja in varovanja. Pleza se v navezi dveh ali treh plezalcev. Prvi v navezi začne z vzponom, drugi pa ga varuje. Vsakih nekaj metrov v led zavrta ledni vijak in vanj s sistemom vponk vpne vrv.
Ledni slapovi so pogosto daljši od dolžine vrvi (60 m), zato jih preplezamo v več raztežajih, dolgih od 40 do 60 metrov. Ko prvi v navezi prepleza raztežaj, zavrta dva ledna vijaka in jih poveže z najlonskim trakom v sidrišče. Drugi v navezi je varovan s stalno napeto vrvjo od zgoraj.
Aleksandra Saša Prelesnik
V manj strmih slapovih večino vzpenjanja poskusimo opraviti z nogami, cepina služita bolj za ravnotežje. Nad glavo zapičimo cepina, nato premaknemo noge višje. Ko spet stabilno stojimo, premaknemo višje en cepin in nato še drugega. Vedno se držimo pravila treh opornih točk. Napredovanje nam olajša uporaba naravnih razčlemb v ledu. Če smo pozorni, najdemo v zamrznjenem slapu cel kup poličk in vdolbin na katere lažje stopimo ali zataknemo cepin. Bolj ko je led strm, bolj pride do izraza fizična moč.
Med osnovno (in obvezno) opremo so:
- topli visoki čevlji z zelo trdim podplatom, na njih primerne plezalne dereze
- 2 cepina za ledno plezanje (razlikujeta se od pohodnih cepinih, saj so bolj zakrivljeni, na ročaju imajo "košarico" za roke, imajo posebno klino z ostro konico)
- čelada in plezalni pas
- vrv
- ledni vijaki
- rezervne rokavice in prva pomoč
Aleksandra Saša Prelesnik
Na podlagi izkušenj ocenimo, ali je led dovolj debel in sprijet s skalno podlago. Kadar plezamo po tanjši ledeni sveči, Matevž opozarja, da moramo preveriti, ali je kje razpokana in ocenimo debelino.
Težava lahko nastane, če led prekrije sneg, ali če so temperature previsoke. Pri zelo nizki temperaturi je plezanje načeloma varno, a bolj težavno, saj lahko led postane trd kot beton. Pri temperaturah malo pod lediščem ima idealno konsistenco, rečemo, da gredo cepini vanj kot v maslo.
Pozorni smo tudi na ostale objektivne nevarnosti; možnost padajočega kamenja, nevarnost plazov.
Več o uporabi opreme, pogojih za plezanje, varnosti in drugih podrobnostih o športu nam je povedal Matevž Vukotič iz Altitude-activitis.
Česa smo se naučili na življenje?
Občutek svobode, ki ga dajejo gore in edinstveni prizori narave, so tisto, kar nas je najbolj pritegnilo.
Plezanje po ledeni stezi pa lahko primerjamo z vsakim dnevom posebej - včasih so razmere popolne in se lahko povzpnemo visoko, drugič moramo vedeti, kdaj nehati, da ne sprožimo plazu. In ko že mislimo, da ne zmoremo več, se obrnemo navzgor - vrh nam daje motivacijo, da se prebijemo naprej.
Aleksandra Saša Prelesnik
Na ledno snežno turo v gore priporočamo, da se odpeljite s prostornim vozilom z dvignjenim podvozjem. Peugeot RIFTER ima poleg tega tudi velika prtljažna vrata, ki omogočajo lahek dostop do opreme, nudijo oporo za preobuvanje in preoblačenje ter posebno prtljažno polico, ki deli prostor na dva dela in omogoča boljši pregled in razporeditev.
Peter Kavčič
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"