Gore že dolgo niso rezervirane le za pohodnike (ste se že preizkusili v tem športu?)

Kot ste verjetno že sami ugotovili, se turno smučanje od alpskega zelo razlikuje. Smuči so širše od tistih za alpsko smučanje, a vseeno lažje, zaradi svoje oblike pa omogočajo boljše smučanje zunaj urejenih prog. Tudi vezi so lažje, petni del je podobno kot pri tekaških smučeh pri vzpenjanju premičen. Pri strmih vzponih si pod peto lahko nastavimo poličko, ki olajša napredovanje.

Kako hitro boste usvojili znanje, ki ga potrebujete za turno smuko, je odvisno od razmer in zahtevnosti ture. O tem smo vprašali gorskega vodnika z mednarodno licenco, Matevža Vukotiča, s seboj na Vršič pa smo vzeli Peugeota Rifterja, saj njegovo povišano podvozje v kombinaciji s sistemom za nadzor oprijema (Advanced Grip Control) omogoča vožnjo po neutrjenih terenih.

Čisto vsak, ki se odpravi na turno smučanje, mora obvladati lavinsko tehniko,* znati pravilno uporabljati turno smučarsko opremo in vedeti, kdaj so razmere dovolj varne za smuko. Prav tako mora biti v dobri fizični kondiciji in imeti občutek za orientacijo, da se na poti ne izgubi. Smučati po steptani podlagi na smučišču je ne nazadnje nekaj čisto drugega kot po pršiču ali težkem južnem snegu, nas je opozoril Matevž Vukotič iz podjetja Altitude-activities. Priporoča obisk turnosmučarskega tečaja in lavinske delavnice, po njegovih izkušnjah pa največ znanja smučar lahko pridobi na individualnih turah z gorskim vodnikom. 

*V primeru plazovne nevarnosti je obvezen lavinski trojček: žolna, lopata in sonda. 

Podrobneje si oglejmo opremo, ki jo potrebujemo za turno smučanje: 

• Da lahko hodimo v breg, pri vzponu na smuči prilepimo kože.
• Če je podlaga pomrznjena, na vezi namestimo srenače.
• Potrebujemo palice, ki imajo širše krpljice, da se ne pogreznejo v mehak sneg. 
• Pancerji so od alpskih lažji in bolj gibljivi ter imajo gumijast podplat. 
• Nahrbtnik mora imeti paščke za nošnjo smuči.
• Pri težjih strmih terenih je obvezna turna smučarska čelada.
• Če je vzpon zahteven, vzamemo cepin in dereze.
• V nahrbtniku mora vedno biti prva pomoč. 

Če ste se že preizkusili v teku na smučeh, boste pri hoji v hrib s turnimi smučmi opazili nekaj podobnosti. Pred vzponom na smuči nalepimo kože, vezi in pancerje pa nastavimo v način za hojo. S tem čevlji postanejo gibljivejši in omogočajo premik v gležnju ter posledično udobno hojo v hrib. Ne vzpenjamo se naravnost v hrib, ampak diagonalno na pobočje. Pri prečenju moramo biti pozorni, da preprimemo palico na strani pobočja nižje pod ročajem, tako da nas ne vrže iz ravnotežja. Ko pridemo na vrh, s sistemom preklapljanja pancerje prestavimo v način za smuko, da postanejo trši (kot za alpsko smučanje) in se spustimo v dolino. 

Za varnost pa najbolje poskrbimo s spremljanjem vremenskih razmer in plazovne ogroženosti, na terenu opravimo preizkus snežne odeje in se na turo ne odpravimo sami. Zelo pomembno je, da vsi v skupini znajo uporabljati lavinski trojček. 

Kako namestimo kože, ravnamo z opremo in kaj naredimo, ko pridemo na vrh hriba, pa izveste v videu. 

Česa smo se naučili na življenje?

Matevž se s turnim smučanjem predvsem sprošča in poskuša skrbi pustiti daleč v dolini. Raje kot spust z vrha ima hojo v hrib. Ko vodi druge smučarje, pa je z mislimi povsem pri stvari.

Tudi mi pri turnem smučanju občudujemo lahkotnost, s katero smuči drsijo po snegu. In ko pridemo na vrh, vemo, da je bil ves trud poplačan. Tudi skozi dneve se bomo poskušali prebijati lahkotneje in na stvari včasih pogledati z vrha, da vidimo širšo sliko. Takrat težave postanejo manjše in povsem obvladljive. 

Prostora za vso smučarsko opremo je več kot dovolj, saj prtljažni prostor vozila Peugeot Rifter pri 5-sedežni standardni izvedenki ponuja 775 litrov prostornine pod polico, pri podaljšani izvedenki s preklopljenimi sedeži pa vse do 4.000 litrov pod stropom. Optimalna zasnova bočnih drsnih vrat omogoča enostaven dostop v notranjost skozi veliko odprtino.

Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"