Si tudi vi sladico privoščite, ko ste slabe volje, da bi lažje premagovali stres, in ko vam zmanjka energije? Tega se lahko lotite drugače. Tako pa prelisičite željo po sladkem.
Nekateri izmed nas zelo radi posežemo po mamljivih sladkih prigrizkih. Včasih je to že takoj, ko stopimo iz postelje, največkrat pa je to po obilnem obroku, popoldne ali pa v najslajšem času v dnevu – zvečer. Vsi poznamo 'predal s sladkarijami', ki nas vabi. Ob tem velja prvo pravilo: moč volje.
Zasvojenost s sladkorjem je zelo pogosta v vseh evropskih državah. V Franciji na primer velja, da so sladice najboljši način, kako se spraviti v dobro voljo – kar 53 odstotkov prebivalcev je izjavilo, da si sladico privoščijo, ko so slabe volje. 36 odstotkov Evropejcev pa uživa čokolado, da bi lažje premagovali stres.
Po besedah strokovnjakov postaja sladkor eden od glavnih prehranskih strupov. Sladkor ima kar nekaj značilnosti, ki so nam všeč. V možganih tvori hormon sreče, seratonin, ki privablja nasmeh na naš obraz in nas spravlja v dobro voljo. Razlog, da je sladkor eden od glavnih krivcev za bolezni 21. stoletja, se skriva v dejstvu, da povišuje raven strupenih prostih radikalov in vpliva na imunski odziv.
Preberite: 10 stvari, ki jih ne smete početi, če ste se zredili
Za uspešno odvajanje od sladkorja najprej ugotovite, kje vse ga najdete!
Kajti le 30 odstotkov vsega sladkorja, ki ga zaužijemo, najdemo v najbolj očitnih krivcih, kot so čokolada, sladkarije in sladke pijače. Vse drugo pa so t. i. skriti sladkorji, ki jih najdemo v hrani, kot so nizkokalorični jogurti (navadna porcija ga vsebuje 80 g), kozarec pomarančnega soka (približno 20 g). Tudi kuhan ali pečen fižol v zrnju ga vsebuje (porcija ga vsebuje 30 g). Zato morate najprej ugotoviti, s katerimi živili vse sploh zaužejte sladkor.
Berite etikete, priporočajo strokovnjaki, in se držite načela, da tisto, kar vsebuje več kot 20 g sladkorja na porcijo, spada med živila z veliko sladkorja. In ne pozabite: sladkor se skriva tudi pod imeni, kot so sukroza, dekstroza, maltoza, glukoza, invertni sladkorni sirup, koruzni sirup in sladni ekstrakt.
Namesto sladke hrane jejte nerafinirane ogljikove hidrate (leča, testenine iz polnozrnate moke, navadni in žitni otrobi, ržen kruh, ovseni kosmiči, čičerka ipd.), piščančje meso, ribe in se odločite za boljše prigrizke z nizkim glikemičnim indeksom, npr. češnje, grenivke, oreščki, hruške, jabolka ... Posezite tudi po beljakovinah: skuti, tuni in semenih.
Če se vas poloti želja po sladkorju, lahko storite naslednje:
- Zaužijte malce rožnega korena.
- Telovadite oz. pojdite na sprehod.
- Povohajte vaniljo: raziskave v bolnišnici St. George v Londonu so pokazale, da vonj vanilje zmanjša slo po sladkorju.
- Da boste lažje rekli ne sladkorju, se v velikem loku izognite rafiniranim ogljikovim hidratom, saj ti poskrbijo za nihanje sladkorja v krvi, in tako nam hitro zadiši po nečem sladkem.
- Posezite tudi po zeliščih in začimbah, ki zmanjšajo potrebo po sladkorju v jedeh, kot so muškatni orešček, vanilja in cimet.
- Sladkorja prav tako nikoli ne zaužijte na prazen želodec, saj se bo v tem primeru količina sladkorja v telesu povečala veliko bolj, kot če sladico pojeste skupaj z drugo hrano.
Če se vam vseeno zgodi, da si privoščite sladico, lahko škodo delno odpravite. Antioksidanti alfalipoidne kisline so znani po svojem delovanju proti sladkorju, ker mu preprečujejo, da bi se vezal na beljakovine v telesu. Najdemo jih v brokoliju, špinači, rdečem mesu in jetrih, zato redno jejte tovrstno hrano.
Povzeto po knjigi Helen Foster: Razstrupljanje. Foto: Profimedia.
Preberite tudi: Eden najpogostejših vzrokov za naraščanje telesne teže
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del